Page 38 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 38
SBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
notranjim slišanjem v èasu igrane ritmiène izvedbe, po drugi strani pa takšne
izvedbe potrebujejo veliko ponavljanja in utrjevanja za korektno izvedbo.
V primeru starostno heterogenih skupin uèitelj izbira in prilagaja glasbene
metode in oblike dela pri urah. V 2. razredu Nauka o glasbi se izvajanje ritmiènih
vsebin še vedno lahko pogosto navezuje na gibni element, ki je lahko tudi
predhodna faza h kasnejšim izvedbam na Orffove ali improvizirane inštrumente.
Predvidevamo, da uèitelji la je umešèajo gibno izra anje v povezavi z ritmièno
vzgojo v starostno homogenih skupinah (pri osemletnikih) kot v starostno
heterogenih skupinah, saj v kasnejših starostnih obdobjih potreba po gibnem
izra anju postopno usiha. Starejši uèenci imajo lahko pogosto odklonilni odnos
do gibnega izra anja, ker se pri tej dejavnosti ne poèutijo dobro ali pa dojemajo to
dejavnost kot neustrezno za njihovo starostno obdobje. Morda je to tudi eden od
razlogov za neobravnavanje ritmiène dejavnosti v povezavi z gibnim elementom
v starostno heterogenih skupinah, kar gotovo vpliva na slabši razvoj ritmiènih
spretnosti.
V primeru vkljuèevanja uèencev razliènih starosti v isti razred izstopajo
razlike v mentalnih sposobnostih in interesih uèencev. Mentalna glasbena starost
se izra a v razliènih nivojih glasbenega mišljenja, razvitih glasbenih sposobnosti,
spretnostih in znanjih. Prilagajanje in izbira glasbenih metod in oblik dela pri
pouku v heterogenih skupinah so za uèitelja velik izziv. Ustrezen izbor glasbenih
vsebin, skrbno naèrtovani postopki in oblike dela spodbujajo glasbeni razvoj
vseh uèencev v razredu. Uèiteljevo akcijsko raziskovanje je izhodišèe v
pripravljanju in izvajanju glasbenih dejavnosti in vsebin, ki se lahko navezujejo
na glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja uèencev. Delo v starostno
heterogenih skupinah zahteva od uèitelja veliko prilagodljivost, iskanje metod
pouèevanja in oblik dela, s katerimi bo spodbujal vse uèence v glasbenem
razvoju.
Sklep
Z raziskavo smo ugotavljali vpliv zgodnjega glasbenega izobra evanja v
predšolskih glasbenih programih – Predšolska glasbena vzgoja in Glasbena
pripravnica – na razvoj ritmiènega in melodiènega posluha pri osemletnih
uèencih, v 2. razredu Nauka o glasbi. To je prva tovrstna študija, ki je ugotavljala
te vplive pri pouku Nauk o glasbi v slovenskem glasbenem šolstvu. Z rezultati
raziskave na vzorcu testiranih uèencev nismo statistièno potrdili vpliva
zgodnjega glasbenega izobra evanja predšolskih glasbenih programov na razvoj
ritmiènega in melodiènega posluha pri osemletnikih, v 2. razredu Nauka o glasbi.
Èeprav razlike med skupinama uèencev, ki so predhodno obiskovali predšolska
programa, in uèenci, ki so bili neposredno vkljuèeni v 1. razred Nauka o glasbi,
niso bile statistièno pomembne, se je pojavila tendenca v razvoju obeh
elementarnih posluhov v primeru obiskovanja predšolskih glasbenih programov.
38
notranjim slišanjem v èasu igrane ritmiène izvedbe, po drugi strani pa takšne
izvedbe potrebujejo veliko ponavljanja in utrjevanja za korektno izvedbo.
V primeru starostno heterogenih skupin uèitelj izbira in prilagaja glasbene
metode in oblike dela pri urah. V 2. razredu Nauka o glasbi se izvajanje ritmiènih
vsebin še vedno lahko pogosto navezuje na gibni element, ki je lahko tudi
predhodna faza h kasnejšim izvedbam na Orffove ali improvizirane inštrumente.
Predvidevamo, da uèitelji la je umešèajo gibno izra anje v povezavi z ritmièno
vzgojo v starostno homogenih skupinah (pri osemletnikih) kot v starostno
heterogenih skupinah, saj v kasnejših starostnih obdobjih potreba po gibnem
izra anju postopno usiha. Starejši uèenci imajo lahko pogosto odklonilni odnos
do gibnega izra anja, ker se pri tej dejavnosti ne poèutijo dobro ali pa dojemajo to
dejavnost kot neustrezno za njihovo starostno obdobje. Morda je to tudi eden od
razlogov za neobravnavanje ritmiène dejavnosti v povezavi z gibnim elementom
v starostno heterogenih skupinah, kar gotovo vpliva na slabši razvoj ritmiènih
spretnosti.
V primeru vkljuèevanja uèencev razliènih starosti v isti razred izstopajo
razlike v mentalnih sposobnostih in interesih uèencev. Mentalna glasbena starost
se izra a v razliènih nivojih glasbenega mišljenja, razvitih glasbenih sposobnosti,
spretnostih in znanjih. Prilagajanje in izbira glasbenih metod in oblik dela pri
pouku v heterogenih skupinah so za uèitelja velik izziv. Ustrezen izbor glasbenih
vsebin, skrbno naèrtovani postopki in oblike dela spodbujajo glasbeni razvoj
vseh uèencev v razredu. Uèiteljevo akcijsko raziskovanje je izhodišèe v
pripravljanju in izvajanju glasbenih dejavnosti in vsebin, ki se lahko navezujejo
na glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja uèencev. Delo v starostno
heterogenih skupinah zahteva od uèitelja veliko prilagodljivost, iskanje metod
pouèevanja in oblik dela, s katerimi bo spodbujal vse uèence v glasbenem
razvoju.
Sklep
Z raziskavo smo ugotavljali vpliv zgodnjega glasbenega izobra evanja v
predšolskih glasbenih programih – Predšolska glasbena vzgoja in Glasbena
pripravnica – na razvoj ritmiènega in melodiènega posluha pri osemletnih
uèencih, v 2. razredu Nauka o glasbi. To je prva tovrstna študija, ki je ugotavljala
te vplive pri pouku Nauk o glasbi v slovenskem glasbenem šolstvu. Z rezultati
raziskave na vzorcu testiranih uèencev nismo statistièno potrdili vpliva
zgodnjega glasbenega izobra evanja predšolskih glasbenih programov na razvoj
ritmiènega in melodiènega posluha pri osemletnikih, v 2. razredu Nauka o glasbi.
Èeprav razlike med skupinama uèencev, ki so predhodno obiskovali predšolska
programa, in uèenci, ki so bili neposredno vkljuèeni v 1. razred Nauka o glasbi,
niso bile statistièno pomembne, se je pojavila tendenca v razvoju obeh
elementarnih posluhov v primeru obiskovanja predšolskih glasbenih programov.
38
