Page 40 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 40
SBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
razvoj je te avno razlo iti, saj ti vselej medsebojno interaktivno in povratno
posledièno delujejo.
Rezultati prve raziskave na podroèju Nauka o glasbi odpirajo številna
vprašanja in dileme, ki bi jih morali podrobneje prouèiti z nadaljnjimi
raziskavami o vplivu predšolskega glasbenega izobra evanja na kasnejši
glasbeni razvoj. Iz prakse je razvidna potreba po posodobitvah uènih naèrtov
programa Glasbena pripravnica in predmeta Nauk o glasbi za 1. razred. Zahteve
po posodobitvi obeh uènih naèrtov izhajajo iz praktiènih potreb in iz potrebe po
kontinuiteti uènega procesa. Razmišljati je potrebno v smeri enakih mo nosti
glasbenega razvoja pri tistih uèencih, ki so obiskovali predšolska glasbena
programa in pri uèencih, ki teh programov niso obiskovali. Zaradi neusklajenih
stališè v slovenskih glasbenih šolah se izpostavlja vprašanje namena in ciljev
predšolskih programov v povezavi z opravljanjem sprejemnih preizkusov in pri
nadaljnjem glasbenem izobra evanju. Uèiteljevo spremljanje in evidentiranje
glasbenega razvoja uèenca v predšolskem obdobju rezultira v objektivni oceni
posameznikovega napredka. Zastavlja se vprašanje, ali se uèiteljeva opa anja
upoštevajo na sprejemnih preizkusih.
Literatura
Borota, B. (2002). Izhodišèe didaktiène zasnove glasbene vzgoje v Sloveniji. V:
Glasba v šoli, let. VIII, št.3/4, str. 5-6.
Borota, B. (2007). Vpliv sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije na
pouk glasbene vzgoje. Doktorska disertacija. Ljubljana: Akademija za
glasbo.
Campbell, D. (2004). Mozart za otroke: prebujanje otrokove ustvarjalnosti in
mišljenja s pomoèjo glasbe. Ljubljana: Tangram.
Denac, O. (2002). Glasba pri celostnem razvoju glasbene osebnosti. Ljubljana:
Zavod RS za šolstvo.
Gardner, H. (1995). Razse nosti uma: teorija o veè inteligencah. Ljubljana:
Tangram.
Gordon, E. (1997). A Music Learning Theory for Newborn and Young
Children. Chicago: GIA Publications.
Gordon, E., Reynolds, A., Valerio, W. (1998). Music Play. Guide for Parents,
Teachers and Caregivers. Chicago: GIA Publications.
Gordon, E. E. (2000). Rhythm. Contrasting the Implications of Audiation and
Notation. Chicago: GIA Publications.
Habe, T. (1993). Nauk o glasbi 1. Uèbenik in priroènik za uèitelje. Ljubljana:
Dr avna zalo ba Slovenije.
Harrison, C., Pound, L. (2003). Supporting Musical Development in the Early
Years. Buckingham: Open University Press.
40
razvoj je te avno razlo iti, saj ti vselej medsebojno interaktivno in povratno
posledièno delujejo.
Rezultati prve raziskave na podroèju Nauka o glasbi odpirajo številna
vprašanja in dileme, ki bi jih morali podrobneje prouèiti z nadaljnjimi
raziskavami o vplivu predšolskega glasbenega izobra evanja na kasnejši
glasbeni razvoj. Iz prakse je razvidna potreba po posodobitvah uènih naèrtov
programa Glasbena pripravnica in predmeta Nauk o glasbi za 1. razred. Zahteve
po posodobitvi obeh uènih naèrtov izhajajo iz praktiènih potreb in iz potrebe po
kontinuiteti uènega procesa. Razmišljati je potrebno v smeri enakih mo nosti
glasbenega razvoja pri tistih uèencih, ki so obiskovali predšolska glasbena
programa in pri uèencih, ki teh programov niso obiskovali. Zaradi neusklajenih
stališè v slovenskih glasbenih šolah se izpostavlja vprašanje namena in ciljev
predšolskih programov v povezavi z opravljanjem sprejemnih preizkusov in pri
nadaljnjem glasbenem izobra evanju. Uèiteljevo spremljanje in evidentiranje
glasbenega razvoja uèenca v predšolskem obdobju rezultira v objektivni oceni
posameznikovega napredka. Zastavlja se vprašanje, ali se uèiteljeva opa anja
upoštevajo na sprejemnih preizkusih.
Literatura
Borota, B. (2002). Izhodišèe didaktiène zasnove glasbene vzgoje v Sloveniji. V:
Glasba v šoli, let. VIII, št.3/4, str. 5-6.
Borota, B. (2007). Vpliv sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije na
pouk glasbene vzgoje. Doktorska disertacija. Ljubljana: Akademija za
glasbo.
Campbell, D. (2004). Mozart za otroke: prebujanje otrokove ustvarjalnosti in
mišljenja s pomoèjo glasbe. Ljubljana: Tangram.
Denac, O. (2002). Glasba pri celostnem razvoju glasbene osebnosti. Ljubljana:
Zavod RS za šolstvo.
Gardner, H. (1995). Razse nosti uma: teorija o veè inteligencah. Ljubljana:
Tangram.
Gordon, E. (1997). A Music Learning Theory for Newborn and Young
Children. Chicago: GIA Publications.
Gordon, E., Reynolds, A., Valerio, W. (1998). Music Play. Guide for Parents,
Teachers and Caregivers. Chicago: GIA Publications.
Gordon, E. E. (2000). Rhythm. Contrasting the Implications of Audiation and
Notation. Chicago: GIA Publications.
Habe, T. (1993). Nauk o glasbi 1. Uèbenik in priroènik za uèitelje. Ljubljana:
Dr avna zalo ba Slovenije.
Harrison, C., Pound, L. (2003). Supporting Musical Development in the Early
Years. Buckingham: Open University Press.
40
