Page 28 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 28
SBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
ustrezno uèno gradivo glede na te avnostno stopnjo glasbenega razvoja in
ustrezno uporabo uèiteljevih metodiènih postopkov. A vista izvajanje glasbenih
vsebin sodi med procesnorazvojne cilje, ki se razvija postopno skozi daljše
èasovno obdobje. Z ustreznimi metodiènimi postopki dela z novo melodièno vajo
na podroèju solfeggia ali na podroèju izvajanja in interpretacije primerov iz
glasbene literature se uèenec v sleherni glasbeni uri sooèa z a vista izvajanjem.
Sloboda (1985) pravi, da je a vista izvajanje pogosto domena izkušenih in
izurjenih glasbenikov, medtem ko je v uènem procesu to prva stopnja
obravnavanja in usvajanja novega glasbenega gradiva. Tomac Calligaris
poudarja (2005), da je a vista izvajanje tisti segment uènega procesa, ki uèitelju
poka e, kaj je uèenec e dobro usvojil in kje so v njegovem znanju še vrzeli, ki jih
je treba odpraviti. Zato predlaga uporabo enostavnejših glasbenih zapisov kot pri
drugih branjih, saj ne smemo ustvariti v otroku obèutka nesposobnosti in
neznanja.
Opredelitev problema
V raziskavi elimo prouèiti, kako vpliva zgodnje glasbeno izobra evanje na
predšolski stopnji v glasbeni šoli na kasnejši razvoj temeljnih glasbenih posluhov
– ritmiènega in melodiènega – v 2. razredu Nauka o glasbi, pri osemletnih
uèencih. Razlike v stopnji razvitosti elementarnih glasbenih posluhov bomo
ugotavljali med skupinami uèencev, ki so obiskovali oba predšolska programa
(Predšolska glasbena vzgoja in Glasbena pripravnica), program Glasbena
pripravnica in ki so bili neposredno vkljuèeni v program Glasba. Stopnjo
razvitosti glasbenega mišljenja in funkcionalne glasbene pismenosti bomo
ugotavljali na temeljnem podroèju Nauka o glasbi – pri solfeggiu. Dejavniki, ki
vplivajo na razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj so mnogovrstni. V
prispevku bomo predstavili vpliv predšolskih programov, strukture razreda glede
na glasbene sposobnosti in starost, na stopnjo razvitosti glasbenega mišljenja in
funkcionalne glasbene pismenosti.
Cilji raziskave
Z raziskavo elimo ugotoviti, kako zgodnje pridobivanje glasbenih izkušenj
in enotnost skupin glede na glasbene sposobnosti in starost uèencev vplivata na
razvoj glasbenih sposobnosti pri uèencih, ki so stari osem let in obiskujejo 2.
razred Nauka o glasbi. Zastavili smo naslednja raziskovalna vprašanja:
1. Kakšna je stopnja razvitosti ritmiènega in melodiènega posluha pri
osemletnih uèencih, ki obiskujejo 2. razred Nauka o glasbi in so
predhodno bili vkljuèeni v programa Predšolska glasbena vzgoja in
Glasbena pripravnica?
28
ustrezno uèno gradivo glede na te avnostno stopnjo glasbenega razvoja in
ustrezno uporabo uèiteljevih metodiènih postopkov. A vista izvajanje glasbenih
vsebin sodi med procesnorazvojne cilje, ki se razvija postopno skozi daljše
èasovno obdobje. Z ustreznimi metodiènimi postopki dela z novo melodièno vajo
na podroèju solfeggia ali na podroèju izvajanja in interpretacije primerov iz
glasbene literature se uèenec v sleherni glasbeni uri sooèa z a vista izvajanjem.
Sloboda (1985) pravi, da je a vista izvajanje pogosto domena izkušenih in
izurjenih glasbenikov, medtem ko je v uènem procesu to prva stopnja
obravnavanja in usvajanja novega glasbenega gradiva. Tomac Calligaris
poudarja (2005), da je a vista izvajanje tisti segment uènega procesa, ki uèitelju
poka e, kaj je uèenec e dobro usvojil in kje so v njegovem znanju še vrzeli, ki jih
je treba odpraviti. Zato predlaga uporabo enostavnejših glasbenih zapisov kot pri
drugih branjih, saj ne smemo ustvariti v otroku obèutka nesposobnosti in
neznanja.
Opredelitev problema
V raziskavi elimo prouèiti, kako vpliva zgodnje glasbeno izobra evanje na
predšolski stopnji v glasbeni šoli na kasnejši razvoj temeljnih glasbenih posluhov
– ritmiènega in melodiènega – v 2. razredu Nauka o glasbi, pri osemletnih
uèencih. Razlike v stopnji razvitosti elementarnih glasbenih posluhov bomo
ugotavljali med skupinami uèencev, ki so obiskovali oba predšolska programa
(Predšolska glasbena vzgoja in Glasbena pripravnica), program Glasbena
pripravnica in ki so bili neposredno vkljuèeni v program Glasba. Stopnjo
razvitosti glasbenega mišljenja in funkcionalne glasbene pismenosti bomo
ugotavljali na temeljnem podroèju Nauka o glasbi – pri solfeggiu. Dejavniki, ki
vplivajo na razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj so mnogovrstni. V
prispevku bomo predstavili vpliv predšolskih programov, strukture razreda glede
na glasbene sposobnosti in starost, na stopnjo razvitosti glasbenega mišljenja in
funkcionalne glasbene pismenosti.
Cilji raziskave
Z raziskavo elimo ugotoviti, kako zgodnje pridobivanje glasbenih izkušenj
in enotnost skupin glede na glasbene sposobnosti in starost uèencev vplivata na
razvoj glasbenih sposobnosti pri uèencih, ki so stari osem let in obiskujejo 2.
razred Nauka o glasbi. Zastavili smo naslednja raziskovalna vprašanja:
1. Kakšna je stopnja razvitosti ritmiènega in melodiènega posluha pri
osemletnih uèencih, ki obiskujejo 2. razred Nauka o glasbi in so
predhodno bili vkljuèeni v programa Predšolska glasbena vzgoja in
Glasbena pripravnica?
28
