Page 24 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 24
SBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
Èeprav uèni naèrt za program Glasbena pripravnica doloèa uporabo likovnih
zapisov glasbenih vsebin, ki uvajajo v glasbeni zapis, s katerim se bo uèenec
seznanil v 1. razredu Nauka o glasbi, glasbenopedagoška praksa in uèbeniška
gradiva uèence e uvajajo v standardni glasbeni zapis. Tendenca po uvajanju v
standardni glasbeni zapis izhaja iz predhodne priprave na inštrumentalni pouk.
Glasbena znanja predstavljajo izhodišèa za nadaljnje delo v okviru predmeta
Nauk o glasbi in inštrumentalnega pouka. V tej toèki se postavlja vprašanje o
namenu in smiselnosti predšolskih glasbenih programov v glasbenem šolstvu.
Uèenci, ki so opravili sprejemni preizkus za vstop v 1. razred inštrumentalnega
pouka in Nauka o glasbi, in ki predhodno niso obiskovali teh programov, nimajo
usvojenih glasbenih znanj na podroèju glasbenega opismenjevanja. Tako so v 1.
razred Nauka o glasbi vkljuèeni uèenci z razlièno razvitimi glasbenimi
sposobnostmi, spretnostmi in znanji. Kako tedaj uskladiti metode pouèevanja za
tiste uèence, ki so oziroma niso obiskovali predšolskih glasbenih programov? S
prilagoditvijo dela v razredu uèencem, ki teh programov niso obiskovali, bomo
zavrli nadaljnji razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj pri tistih
uèencih, ki so le-te e predhodno usvojili. Namen in smiselnost predšolskih
glasbenih programov naj bo v njihovi nadgradnji in kontinuiranem delu v 1.
razredu Nauka o glasbi.
Te ava se ka e tudi v fazi sprejemnih preizkusov, saj se pojavlja vprašanje
glasbenih kriterijev in vsebin pri preverjanju stopnje razvitosti ritmiènega in
melodiènega posluha za tiste kandidate, ki so te programe obiskovali oziroma
niso obiskovali.
Razvoj glasbenega mišljenja in opismenjevanja v 1. in 2. razredu Nauka o
glasbi
Pomemben èlen v razvoju glasbenega mišljenja v sodobnih vzgojno-
izobra evalnih sistemih je glasbeno opismenjevanje s standardnim glasbenim
zapisom. Kompleksnost standardnega glasbenega zapisa zahteva postopno in
sistematièno uvajanje uèenca v njegovo razumevanje in uporabo s slehernim
izhodišèem v glasbeni komunikaciji. V slovenskem sistemu glasbenega
izobra evanja uèenec zaène usvajati standardni glasbeni zapis v 1. razredu Nauka
o glasbi.
Po Piagetu (1930, v Labinowicz, 1989) se uèenec – sedemletnik – v 1. razredu
Nauka o glasbi nahaja na stopnji konkretno logiènega mišljenja. Uèenec je
sposoben logiènega mišljenja v odnosu do fiziènih predmetov, kar pomeni, da s
fizièno in mentalno aktivnostjo gradi odnose in operacije. V tem obdobju se
spoznava s standardnim notnim zapisom, ki mu s svojimi simboli vizualno ni
abstrakten in tuj. Odtujen mu je z vidika priklicev glasbenih predstav v notranjem
slišanju in njegove neposredne izvedbe. Uèenec ima na tej stopnji mnogo
glasbenih izkušenj, pozna specifiène odnose med tonskimi trajanji in višinami, ki
se izkazujejo kot temelj za izgradnjo glasbenih predstav in znanj. Skladno z
24
Èeprav uèni naèrt za program Glasbena pripravnica doloèa uporabo likovnih
zapisov glasbenih vsebin, ki uvajajo v glasbeni zapis, s katerim se bo uèenec
seznanil v 1. razredu Nauka o glasbi, glasbenopedagoška praksa in uèbeniška
gradiva uèence e uvajajo v standardni glasbeni zapis. Tendenca po uvajanju v
standardni glasbeni zapis izhaja iz predhodne priprave na inštrumentalni pouk.
Glasbena znanja predstavljajo izhodišèa za nadaljnje delo v okviru predmeta
Nauk o glasbi in inštrumentalnega pouka. V tej toèki se postavlja vprašanje o
namenu in smiselnosti predšolskih glasbenih programov v glasbenem šolstvu.
Uèenci, ki so opravili sprejemni preizkus za vstop v 1. razred inštrumentalnega
pouka in Nauka o glasbi, in ki predhodno niso obiskovali teh programov, nimajo
usvojenih glasbenih znanj na podroèju glasbenega opismenjevanja. Tako so v 1.
razred Nauka o glasbi vkljuèeni uèenci z razlièno razvitimi glasbenimi
sposobnostmi, spretnostmi in znanji. Kako tedaj uskladiti metode pouèevanja za
tiste uèence, ki so oziroma niso obiskovali predšolskih glasbenih programov? S
prilagoditvijo dela v razredu uèencem, ki teh programov niso obiskovali, bomo
zavrli nadaljnji razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj pri tistih
uèencih, ki so le-te e predhodno usvojili. Namen in smiselnost predšolskih
glasbenih programov naj bo v njihovi nadgradnji in kontinuiranem delu v 1.
razredu Nauka o glasbi.
Te ava se ka e tudi v fazi sprejemnih preizkusov, saj se pojavlja vprašanje
glasbenih kriterijev in vsebin pri preverjanju stopnje razvitosti ritmiènega in
melodiènega posluha za tiste kandidate, ki so te programe obiskovali oziroma
niso obiskovali.
Razvoj glasbenega mišljenja in opismenjevanja v 1. in 2. razredu Nauka o
glasbi
Pomemben èlen v razvoju glasbenega mišljenja v sodobnih vzgojno-
izobra evalnih sistemih je glasbeno opismenjevanje s standardnim glasbenim
zapisom. Kompleksnost standardnega glasbenega zapisa zahteva postopno in
sistematièno uvajanje uèenca v njegovo razumevanje in uporabo s slehernim
izhodišèem v glasbeni komunikaciji. V slovenskem sistemu glasbenega
izobra evanja uèenec zaène usvajati standardni glasbeni zapis v 1. razredu Nauka
o glasbi.
Po Piagetu (1930, v Labinowicz, 1989) se uèenec – sedemletnik – v 1. razredu
Nauka o glasbi nahaja na stopnji konkretno logiènega mišljenja. Uèenec je
sposoben logiènega mišljenja v odnosu do fiziènih predmetov, kar pomeni, da s
fizièno in mentalno aktivnostjo gradi odnose in operacije. V tem obdobju se
spoznava s standardnim notnim zapisom, ki mu s svojimi simboli vizualno ni
abstrakten in tuj. Odtujen mu je z vidika priklicev glasbenih predstav v notranjem
slišanju in njegove neposredne izvedbe. Uèenec ima na tej stopnji mnogo
glasbenih izkušenj, pozna specifiène odnose med tonskimi trajanji in višinami, ki
se izkazujejo kot temelj za izgradnjo glasbenih predstav in znanj. Skladno z
24
