Page 25 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 25
arina Zadnik, RAZVOJ RITMIÈNEGA IN MELODIÈNEGA POSLUHA PRI 8-LETNIH UÈENCIH...
razvojno-procesno naravnanostjo se sprva sooèa z razumevanjem specifiènih
odnosov med tonskimi višinami in trajanji v slikovnem glasbenem zapisu, ki
predstavlja most h konvencionalnem glasbenem zapisu. Piaget poudarja, da
lahko simboli slu ijo kot uporabni oznaèevalci šele takrat, ko otrok zgradi odnos
prek svojih lastnih izkušenj s predmeti. Po Rotar Pance (2006) so raziskovalci pri
prouèevanju razvoja glasbenega opismenjevanja ugotovili, da se ta razvija od
konkretnih k simbolnim oblikam. Uèenci rešujejo probleme najprej na osnovi
akcije, nato na osnovi slikovne predstavitve in konèno na simbolni ravni. Ta
izhodišèa najdemo tudi v nekaterih uèbeniških gradivih za 1. razred Nauka o
glasbi (Torniè Milharèiè, Širca Costantini, 2003).
Te nja po prehodu iz nekonvencionalnega v konvencionalni glasbeni zapis
izvira iz psihofiziènega razvoja in organizacijskega vidika vkljuèevanja uèencev
v 1. razred Nauka o glasbi, ki predhodno niso obiskovali predšolskih programov.
Torniè Milharèiè in Širca Costantini (2003) izhajata iz teorije, da se razumevanje
tonskih odnosov – višin in trajanj – pri otroku razvija postopno od
intuitivnega-konceptualnega nivoja do simbolnega nivoja (Piaget, 1930 v
Labinowicz, 1989). Izhodišèe razumevanja tonskih odnosov je zvoèna izkušnja.
Uèenec sprva zvoèno izkušnjo gibno vizualizira, nato jo opazuje v grafiènem
zapisu in nazadnje v standardnem notnem zapisu. V 1. razredu Nauka o glasbi je
prehod iz slikovne vizualizacije glasbenih vsebin v standardni notni zapis, kratek
in se zgodi zelo hitro. Te nja po tem izvira iz zahtev po natanènem zapisu
glasbenih prvin, saj je slikovna vizualizacija le pribli ek temu. Pomembna faza v
razvoju glasbenoformalnega mišljenja je razumevanje glasbenega zapisa v
reproduktivni in produktivni smeri, ki je podprt z zvoèno izkušnjo.
Razvoj glasbenih predstav na ritmiènem podroèju v 1. in 2. razredu
Nauka o glasbi
Ritem, ki je »zaporedno ponavljanje dveh ali veè kontrastnih zvoènih
elementov« (Mihelèiè, 2006, str. 40) se vselej odvija v doloèenem metrumu
(taktovskem naèinu) in doloèenem ali izbranem tempu. Èasovno glasbeno
dogajanje doloèajo: tempo, ritmièna struktura in metrum. Mera kot enakomerna
èasovna enota je osnova za izmero razliènih tonskih trajanj in obèutenje metruma.
Metrum kot mera konstantne metriène organizacije ohranja svoj utrip z istim
številom dob. Razvoj elementarnih ritmiènih sposobnosti in spretnosti je v veliki
meri pogojen z obèutenjem mere in spretnostjo enakomernega ritmiènega
izvajanja. Te ava na zaèetni stopnji glasbenega izobra evanja na podroèju ritma
je ravno v obèutenju mere in enakomernega ritmiènega izvajanja, ker uèenec še
nima pregleda nad potekom èasovne dimenzije kot pomembne znaèilnosti glasbe,
ki pogojuje zaznavanje glasbenega ritma. Izhodišèe za obravnavanje ritma je
povezava z naravnimi dogajanji: èlovekovim bitjem srca, dihanjem, hojo,
tekom... Uèenci najbolj spontano obèutijo ritem v izreki in gibanju, zato pri
razvoju glasbenih predstav in znanj na podroèju ritmiène vzgoje pogosto
25
razvojno-procesno naravnanostjo se sprva sooèa z razumevanjem specifiènih
odnosov med tonskimi višinami in trajanji v slikovnem glasbenem zapisu, ki
predstavlja most h konvencionalnem glasbenem zapisu. Piaget poudarja, da
lahko simboli slu ijo kot uporabni oznaèevalci šele takrat, ko otrok zgradi odnos
prek svojih lastnih izkušenj s predmeti. Po Rotar Pance (2006) so raziskovalci pri
prouèevanju razvoja glasbenega opismenjevanja ugotovili, da se ta razvija od
konkretnih k simbolnim oblikam. Uèenci rešujejo probleme najprej na osnovi
akcije, nato na osnovi slikovne predstavitve in konèno na simbolni ravni. Ta
izhodišèa najdemo tudi v nekaterih uèbeniških gradivih za 1. razred Nauka o
glasbi (Torniè Milharèiè, Širca Costantini, 2003).
Te nja po prehodu iz nekonvencionalnega v konvencionalni glasbeni zapis
izvira iz psihofiziènega razvoja in organizacijskega vidika vkljuèevanja uèencev
v 1. razred Nauka o glasbi, ki predhodno niso obiskovali predšolskih programov.
Torniè Milharèiè in Širca Costantini (2003) izhajata iz teorije, da se razumevanje
tonskih odnosov – višin in trajanj – pri otroku razvija postopno od
intuitivnega-konceptualnega nivoja do simbolnega nivoja (Piaget, 1930 v
Labinowicz, 1989). Izhodišèe razumevanja tonskih odnosov je zvoèna izkušnja.
Uèenec sprva zvoèno izkušnjo gibno vizualizira, nato jo opazuje v grafiènem
zapisu in nazadnje v standardnem notnem zapisu. V 1. razredu Nauka o glasbi je
prehod iz slikovne vizualizacije glasbenih vsebin v standardni notni zapis, kratek
in se zgodi zelo hitro. Te nja po tem izvira iz zahtev po natanènem zapisu
glasbenih prvin, saj je slikovna vizualizacija le pribli ek temu. Pomembna faza v
razvoju glasbenoformalnega mišljenja je razumevanje glasbenega zapisa v
reproduktivni in produktivni smeri, ki je podprt z zvoèno izkušnjo.
Razvoj glasbenih predstav na ritmiènem podroèju v 1. in 2. razredu
Nauka o glasbi
Ritem, ki je »zaporedno ponavljanje dveh ali veè kontrastnih zvoènih
elementov« (Mihelèiè, 2006, str. 40) se vselej odvija v doloèenem metrumu
(taktovskem naèinu) in doloèenem ali izbranem tempu. Èasovno glasbeno
dogajanje doloèajo: tempo, ritmièna struktura in metrum. Mera kot enakomerna
èasovna enota je osnova za izmero razliènih tonskih trajanj in obèutenje metruma.
Metrum kot mera konstantne metriène organizacije ohranja svoj utrip z istim
številom dob. Razvoj elementarnih ritmiènih sposobnosti in spretnosti je v veliki
meri pogojen z obèutenjem mere in spretnostjo enakomernega ritmiènega
izvajanja. Te ava na zaèetni stopnji glasbenega izobra evanja na podroèju ritma
je ravno v obèutenju mere in enakomernega ritmiènega izvajanja, ker uèenec še
nima pregleda nad potekom èasovne dimenzije kot pomembne znaèilnosti glasbe,
ki pogojuje zaznavanje glasbenega ritma. Izhodišèe za obravnavanje ritma je
povezava z naravnimi dogajanji: èlovekovim bitjem srca, dihanjem, hojo,
tekom... Uèenci najbolj spontano obèutijo ritem v izreki in gibanju, zato pri
razvoju glasbenih predstav in znanj na podroèju ritmiène vzgoje pogosto
25
