Page 26 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 26
SBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
izhajamo iz ritmiènih besedil, gibnega izra anja, otroške igre in pesmi. Vse
povezave so jasno razvidne in uporabljene tudi v uveljavljenih glasbeno-
pedagoških konceptih, kot so Dalcrozov, Kodalyev, Orffov, Willemsov.
Posamezni elementi so pri nekaterih bolj v ospredju kot drugi.
Razvoj glasbenih predstav na melodiènem podroèju v 1. in 2. razredu
Nauka o glasbi
Melodièna vzgoja vkljuèuje razliène segmente za razvoj melodiènega
posluha. Petje je temeljna dejavnost na podroèju melodiène vzgoje. Na ni ji
stopnji glasbenega izobra evanja v glasbeni šoli je poudarjeno pevsko usvajanje
tonskih višin in odnosov med njimi, melodiènih vzorcev in krajših melodiènih
vaj. Uèni naèrt izpostavlja enoglasno petje in procesni razvoj sposobnosti a vista
petja. Metoda dela z notnim zapisom je temeljna metoda uèenja. Izhodišèna
metoda za orientacijo v zvoènem svetu je tonalno-absolutna metoda, ki jo v
didaktiènih priporoèilih posredno priporoèa aktualni uèni naèrt (2003). Ta izhaja
iz lestvice in v njej utrjuje odnose med posameznimi stopnjami, vedno pa temelji
na absolutni intonaciji in na absolutnem poimenovanju tonov s tonsko abecedo in
s solmizacijo (stalni »fiksni« DO).
V prvih dveh razredih je lahko izhodišèe za obravnavo novih melodiènih
vsebin metoda imitacije. Metoda imitacije predstavlja temelj slušnemu usvajanju
novih melodiènih elementov. Ker je temeljni cilj, razviti zavestno izvajanje
melodiène in ritmiène strukture po notnem zapisu, se e v fazi obravnave novih
melodiènih elementov metoda imitacije vse bolj umika metodi dela z notnim
zapisom. V zaèetnem obdobju pouka Nauk o glasbi (1. in 2. razred) je pomembno
uèiteljevo vodenje skozi proces izvajanja melodiènih vsebin, ki uèence z
ustreznimi postopki dela usmerja v zavestno izvajanje tonskih odnosov v
enakomernem tempu.
Sposobnost zapisovanja glasbenih vsebin po glasbenem zapisu
Pri Nauku o glasbi razvijamo sposobnost glasbenega izvajanja po notnem
zapisu in sposobnost zapisovanja glasbenih vsebin s standardnim glasbenim
zapisom predvsem na podroèju solfeggia. Gre za zapleten, sestavljen in
kompleksen proces, ki zahteva sistematièno uèenje in urjenje. Opa anja v
glasbenopedagoški praksi ka ejo na to, da je proces zapisovanja veliko bolj
zahteven in kompleksen kot proces branja glasbenih vsebin na katerikoli stopnji
glasbenega izobra evanja. Borota (2007) poudarja, da sta zapisovanje in branje
glasbe aktivnosti, ki se bistveno razlikujeta od izvajanja, ustvarjanja ali
poslušanja glasbe. Proces zapisovanja glasbenih vsebin se odvija na spoznavnem
nivoju, ki zahteva ustrezno orientacijo in razumevanje uporabe notnega èrtovja.
Zapis glasbenih vsebin je zadnja faza pretvorbe slišane glasbene vsebine v vidno.
Pred njo je faza ali veè faz, ki pogojujejo uspešen zapis. Èe pri branju glasbenih
26
izhajamo iz ritmiènih besedil, gibnega izra anja, otroške igre in pesmi. Vse
povezave so jasno razvidne in uporabljene tudi v uveljavljenih glasbeno-
pedagoških konceptih, kot so Dalcrozov, Kodalyev, Orffov, Willemsov.
Posamezni elementi so pri nekaterih bolj v ospredju kot drugi.
Razvoj glasbenih predstav na melodiènem podroèju v 1. in 2. razredu
Nauka o glasbi
Melodièna vzgoja vkljuèuje razliène segmente za razvoj melodiènega
posluha. Petje je temeljna dejavnost na podroèju melodiène vzgoje. Na ni ji
stopnji glasbenega izobra evanja v glasbeni šoli je poudarjeno pevsko usvajanje
tonskih višin in odnosov med njimi, melodiènih vzorcev in krajših melodiènih
vaj. Uèni naèrt izpostavlja enoglasno petje in procesni razvoj sposobnosti a vista
petja. Metoda dela z notnim zapisom je temeljna metoda uèenja. Izhodišèna
metoda za orientacijo v zvoènem svetu je tonalno-absolutna metoda, ki jo v
didaktiènih priporoèilih posredno priporoèa aktualni uèni naèrt (2003). Ta izhaja
iz lestvice in v njej utrjuje odnose med posameznimi stopnjami, vedno pa temelji
na absolutni intonaciji in na absolutnem poimenovanju tonov s tonsko abecedo in
s solmizacijo (stalni »fiksni« DO).
V prvih dveh razredih je lahko izhodišèe za obravnavo novih melodiènih
vsebin metoda imitacije. Metoda imitacije predstavlja temelj slušnemu usvajanju
novih melodiènih elementov. Ker je temeljni cilj, razviti zavestno izvajanje
melodiène in ritmiène strukture po notnem zapisu, se e v fazi obravnave novih
melodiènih elementov metoda imitacije vse bolj umika metodi dela z notnim
zapisom. V zaèetnem obdobju pouka Nauk o glasbi (1. in 2. razred) je pomembno
uèiteljevo vodenje skozi proces izvajanja melodiènih vsebin, ki uèence z
ustreznimi postopki dela usmerja v zavestno izvajanje tonskih odnosov v
enakomernem tempu.
Sposobnost zapisovanja glasbenih vsebin po glasbenem zapisu
Pri Nauku o glasbi razvijamo sposobnost glasbenega izvajanja po notnem
zapisu in sposobnost zapisovanja glasbenih vsebin s standardnim glasbenim
zapisom predvsem na podroèju solfeggia. Gre za zapleten, sestavljen in
kompleksen proces, ki zahteva sistematièno uèenje in urjenje. Opa anja v
glasbenopedagoški praksi ka ejo na to, da je proces zapisovanja veliko bolj
zahteven in kompleksen kot proces branja glasbenih vsebin na katerikoli stopnji
glasbenega izobra evanja. Borota (2007) poudarja, da sta zapisovanje in branje
glasbe aktivnosti, ki se bistveno razlikujeta od izvajanja, ustvarjanja ali
poslušanja glasbe. Proces zapisovanja glasbenih vsebin se odvija na spoznavnem
nivoju, ki zahteva ustrezno orientacijo in razumevanje uporabe notnega èrtovja.
Zapis glasbenih vsebin je zadnja faza pretvorbe slišane glasbene vsebine v vidno.
Pred njo je faza ali veè faz, ki pogojujejo uspešen zapis. Èe pri branju glasbenih
26
