Page 27 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 27
arina Zadnik, RAZVOJ RITMIÈNEGA IN MELODIÈNEGA POSLUHA PRI 8-LETNIH UÈENCIH...
vsebin glasbeni zapis spro i priklic zvoène podobe, je pri zapisu glasbene vsebine
njena predhodna zvoèna podoba tista, ki si jo moramo po nekem èasovnem
obdobju ponovno priklicati v spomin. Z uspešnim priklicem zvoène podobe
lahko nastopi faza zavestne analize in sinteze tonskih odnosov in v konèni fazi
tudi njen zapis.
Sposobnost izvajanja glasbenih vsebin po glasbenem zapisu
Razvoj notranjega slišanja se zaène e na predšolski stopnji in ima svojo
pomembno funkcijo v vsej vertikali glasbenega šolanja. Proces notranjega
slišanja je kljuèni dejavnik v razvoju glasbenega opismenjevanja. Izvajanje
tonskih višin in trajanj po notnem zapisu, v primerjavi s slušnim zaznavanjem
le-teh, zahteva poleg kognitivnih tudi psihomotoriène aktivnosti, saj potrebuje
notni zapis glasbenih vsebin transformacijo iz vidnega v slišano. To pomeni, da
mora posameznik v svoji notranji slušni predstavi predhodno slišati notni zapis
glasbene vsebine, ki se z izvajanjem (petjem ali igranjem) manifestira v
zunanjem zvoènem svetu. Problematika tekoèega ozvoèevanja tonskih odnosov v
notnem zapisu v prvem obdobju glasbenega izobra evanja primarno izvira iz
natanènega identificiranja in poimenovanja glasbenih simbolov v notnem zapisu.
Hrobat (2004) pravi, da so uèenci na stopnji branja »note za noto«, to pomeni, da
vsako noto posebej pogledajo, identificirajo in nazadnje poimenujejo. To pa je v
nasprotju z »branjem vnaprej«. Šele, ko je uèenec sposoben pravilno
identificirati in poimenovati notne znake, lahko zaènemo razvijati avtomatizem
»vnaprejšnjega branja«. Ta avtomatizem omogoèa nadgradnjo povezave tonskih
odnosov v notnem zapisu s predhodnim notranjim slišanjem le-teh, ki temelji na
oblikovanih glasbenih predstavah. Izkušnje ka ejo, da je branje ritmiènih vsebin
manj zahtevno kot branje melodiènih vsebin.
Na zaèetni stopnji funkcionalnega glasbenega opismenjevanja na podroèju
melodiène vzgoje se pojavljajo mnogotere te ave. V 1. razredu Nauka o glasbi se
sedemletni uèenec še ne znajde v notnem èrtovju in ima te ave z identifikacijo in
memoriziranjem tonskih višin in trajanj. Uèenec je v fazi, ko se njegov melodièni
posluh oziroma glasbene predstave odnosov med tonskimi višinami intenzivno
razvijajo. Vsi opisani dejavniki so razlog za še nezanesljivo intonanèno in
tonalno izvajanje melodiènih vaj. Vzpostavljena povezava s predhodnim
notranjim slišanjem notnega zapisa je predpogoj za uspešno reprodukcijo a vista
melodiènih vaj.
Sposobnost a vista izvajanja
Pri pouku Nauka o glasbi prete no razvijamo sposobnost a vista izvajanja na
dejavnostnem podroèju solfeggio. Uèni naèrt (2003) doloèa uvajanje v a vista
izvajanje v 2. razredu Nauka o glasbi. Zavestno petje »po notah« zahteva
postopno in sistematièno obravnavo tonskih odnosov na melodiènem podroèju,
27
vsebin glasbeni zapis spro i priklic zvoène podobe, je pri zapisu glasbene vsebine
njena predhodna zvoèna podoba tista, ki si jo moramo po nekem èasovnem
obdobju ponovno priklicati v spomin. Z uspešnim priklicem zvoène podobe
lahko nastopi faza zavestne analize in sinteze tonskih odnosov in v konèni fazi
tudi njen zapis.
Sposobnost izvajanja glasbenih vsebin po glasbenem zapisu
Razvoj notranjega slišanja se zaène e na predšolski stopnji in ima svojo
pomembno funkcijo v vsej vertikali glasbenega šolanja. Proces notranjega
slišanja je kljuèni dejavnik v razvoju glasbenega opismenjevanja. Izvajanje
tonskih višin in trajanj po notnem zapisu, v primerjavi s slušnim zaznavanjem
le-teh, zahteva poleg kognitivnih tudi psihomotoriène aktivnosti, saj potrebuje
notni zapis glasbenih vsebin transformacijo iz vidnega v slišano. To pomeni, da
mora posameznik v svoji notranji slušni predstavi predhodno slišati notni zapis
glasbene vsebine, ki se z izvajanjem (petjem ali igranjem) manifestira v
zunanjem zvoènem svetu. Problematika tekoèega ozvoèevanja tonskih odnosov v
notnem zapisu v prvem obdobju glasbenega izobra evanja primarno izvira iz
natanènega identificiranja in poimenovanja glasbenih simbolov v notnem zapisu.
Hrobat (2004) pravi, da so uèenci na stopnji branja »note za noto«, to pomeni, da
vsako noto posebej pogledajo, identificirajo in nazadnje poimenujejo. To pa je v
nasprotju z »branjem vnaprej«. Šele, ko je uèenec sposoben pravilno
identificirati in poimenovati notne znake, lahko zaènemo razvijati avtomatizem
»vnaprejšnjega branja«. Ta avtomatizem omogoèa nadgradnjo povezave tonskih
odnosov v notnem zapisu s predhodnim notranjim slišanjem le-teh, ki temelji na
oblikovanih glasbenih predstavah. Izkušnje ka ejo, da je branje ritmiènih vsebin
manj zahtevno kot branje melodiènih vsebin.
Na zaèetni stopnji funkcionalnega glasbenega opismenjevanja na podroèju
melodiène vzgoje se pojavljajo mnogotere te ave. V 1. razredu Nauka o glasbi se
sedemletni uèenec še ne znajde v notnem èrtovju in ima te ave z identifikacijo in
memoriziranjem tonskih višin in trajanj. Uèenec je v fazi, ko se njegov melodièni
posluh oziroma glasbene predstave odnosov med tonskimi višinami intenzivno
razvijajo. Vsi opisani dejavniki so razlog za še nezanesljivo intonanèno in
tonalno izvajanje melodiènih vaj. Vzpostavljena povezava s predhodnim
notranjim slišanjem notnega zapisa je predpogoj za uspešno reprodukcijo a vista
melodiènih vaj.
Sposobnost a vista izvajanja
Pri pouku Nauka o glasbi prete no razvijamo sposobnost a vista izvajanja na
dejavnostnem podroèju solfeggio. Uèni naèrt (2003) doloèa uvajanje v a vista
izvajanje v 2. razredu Nauka o glasbi. Zavestno petje »po notah« zahteva
postopno in sistematièno obravnavo tonskih odnosov na melodiènem podroèju,
27
