Page 23 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 23
arina Zadnik, RAZVOJ RITMIÈNEGA IN MELODIÈNEGA POSLUHA PRI 8-LETNIH UÈENCIH...
Glasbeno mišljenje je visoko razvita sposobnost glasbenega predstavljanja v
obliki notranjega slišanja, podprta z znanji o glasbi kot sistemu.
Notranje slišanje glasbenih vsebin brez fiziène zaznave le-teh je najvišja
stopnja glasbenega predstavljanja. Kodaly (v Sicherl-Kafol, 1999) poudarja, da
je pomembno v procesu izvajanja ritmiènih in melodiènih vsebin razvijati
sposobnost notranjega slišanja glasbenih vsebin, šele nato naj sledi grafièni in
nazadnje konvencionalni zapis. Gordon (2000) s pojmom avdiacija opredeljuje
proces notranjega slišanja glasbe (t. j. slišanja v mislih). Pravi, da je avdiacija v
primerjavi z glasbenimi predstavami globlji in temeljitejši proces. Glasbene
predstave ka ejo v ivih ali prenesenih podobah, kaj naj bi glasba predstavljala,
in ne vkljuèujejo razumevanja glasbenega dogodka tako kot ga avdiacija. Proces
avdiacije je kompleksna dejavnost, ki temelji na predhodno usvojenih glasbenih
izkušnjah, predstavah, znanjih in posameznikovem odnosu do glasbe.
Oblikovane glasbene predstave v obliki notranjega slišanja so temelj za razvoj
glasbenega mišljenja. Glasbeni simbolni jezik (glasbeni zapis), ki je podprt z
mehanizmi glasbenokategorialnega sistema, omogoèa razvoj formalnologiènega
glasbenega mišljenja. Ta se razvija skladno s specifiènostmi otrokovega zorenja,
uèenja in mišljenja in ima pomembno vlogo v spoznavnih procesih, pri razvijanju
glasbene predstavljivosti, glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj.
Razvoj glasbenega mišljenja v programih Predšolska glasbena vzgoja in
Glasbena pripravnica
Na predšolski stopnji v glasbeni šoli razvijamo ritmièni in melodièni posluh z
aktivnimi oblikami glasbenih dejavnosti na podroèjih izvajanja, poslušanja in
ustvarjanja. Glasbeni cilji obeh programov, ki so procesnorazvojno naravnani, se
nadgrajujejo in poglabljajo na afektivnem, psihomotoriènem in kognitivnem
podroèju. Uèiteljev izbor glasbenih vsebin izhaja iz glasbenorazvojnih
sposobnosti, spretnosti in znanj uèencev. Z glasbenimi vsebinami na razliènih
glasbenodejavnostnih podroèjih razvijamo slušne zaznave in glasbene predstave,
ki se postopno vgrajujejo v glasbenokategorialni sistem. Uèiteljeva obravnava
glasbenih vsebin usmerja uèenèevo pozornost k posameznim glasbenim
elementom. Tako uèenec prihaja v zavesten stik z njimi, jih razèlenjuje in
analizira, poglablja pomnjenje in si tako izgrajuje glasbene predstave. Predšolski
glasbeni programi uvajajo uèence v likovno (grafièno) nakazovanje glasbenih
vsebin. Uèenec se seznanja z nekonvencionalnim zapisom predhodno izkustveno
obravnavanih glasbenih vsebin. Izvedbe glasbenih vsebin so pred slikovno
vizualizacijo glasbenih vsebin gibno vizualizirane. Borota (2007) navaja, da gib
predstavlja obliko naravne povezanosti z glasbo, saj je otrokova prva reakcija na
glasbo prav gib. Gibna vizualizacija glasbenih vsebin se izkazuje skozi poljubno
dogovorjene gibne oblike za elementarne glasbene pojme: dolg-kratek ton,
visok-nizek ton, hitro-poèasi, glasno-tiho, narašèanje-pojemanje, pohitevanje-
zadr evanje.
23
Glasbeno mišljenje je visoko razvita sposobnost glasbenega predstavljanja v
obliki notranjega slišanja, podprta z znanji o glasbi kot sistemu.
Notranje slišanje glasbenih vsebin brez fiziène zaznave le-teh je najvišja
stopnja glasbenega predstavljanja. Kodaly (v Sicherl-Kafol, 1999) poudarja, da
je pomembno v procesu izvajanja ritmiènih in melodiènih vsebin razvijati
sposobnost notranjega slišanja glasbenih vsebin, šele nato naj sledi grafièni in
nazadnje konvencionalni zapis. Gordon (2000) s pojmom avdiacija opredeljuje
proces notranjega slišanja glasbe (t. j. slišanja v mislih). Pravi, da je avdiacija v
primerjavi z glasbenimi predstavami globlji in temeljitejši proces. Glasbene
predstave ka ejo v ivih ali prenesenih podobah, kaj naj bi glasba predstavljala,
in ne vkljuèujejo razumevanja glasbenega dogodka tako kot ga avdiacija. Proces
avdiacije je kompleksna dejavnost, ki temelji na predhodno usvojenih glasbenih
izkušnjah, predstavah, znanjih in posameznikovem odnosu do glasbe.
Oblikovane glasbene predstave v obliki notranjega slišanja so temelj za razvoj
glasbenega mišljenja. Glasbeni simbolni jezik (glasbeni zapis), ki je podprt z
mehanizmi glasbenokategorialnega sistema, omogoèa razvoj formalnologiènega
glasbenega mišljenja. Ta se razvija skladno s specifiènostmi otrokovega zorenja,
uèenja in mišljenja in ima pomembno vlogo v spoznavnih procesih, pri razvijanju
glasbene predstavljivosti, glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj.
Razvoj glasbenega mišljenja v programih Predšolska glasbena vzgoja in
Glasbena pripravnica
Na predšolski stopnji v glasbeni šoli razvijamo ritmièni in melodièni posluh z
aktivnimi oblikami glasbenih dejavnosti na podroèjih izvajanja, poslušanja in
ustvarjanja. Glasbeni cilji obeh programov, ki so procesnorazvojno naravnani, se
nadgrajujejo in poglabljajo na afektivnem, psihomotoriènem in kognitivnem
podroèju. Uèiteljev izbor glasbenih vsebin izhaja iz glasbenorazvojnih
sposobnosti, spretnosti in znanj uèencev. Z glasbenimi vsebinami na razliènih
glasbenodejavnostnih podroèjih razvijamo slušne zaznave in glasbene predstave,
ki se postopno vgrajujejo v glasbenokategorialni sistem. Uèiteljeva obravnava
glasbenih vsebin usmerja uèenèevo pozornost k posameznim glasbenim
elementom. Tako uèenec prihaja v zavesten stik z njimi, jih razèlenjuje in
analizira, poglablja pomnjenje in si tako izgrajuje glasbene predstave. Predšolski
glasbeni programi uvajajo uèence v likovno (grafièno) nakazovanje glasbenih
vsebin. Uèenec se seznanja z nekonvencionalnim zapisom predhodno izkustveno
obravnavanih glasbenih vsebin. Izvedbe glasbenih vsebin so pred slikovno
vizualizacijo glasbenih vsebin gibno vizualizirane. Borota (2007) navaja, da gib
predstavlja obliko naravne povezanosti z glasbo, saj je otrokova prva reakcija na
glasbo prav gib. Gibna vizualizacija glasbenih vsebin se izkazuje skozi poljubno
dogovorjene gibne oblike za elementarne glasbene pojme: dolg-kratek ton,
visok-nizek ton, hitro-poèasi, glasno-tiho, narašèanje-pojemanje, pohitevanje-
zadr evanje.
23
