Page 22 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 22
SBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
kvalitativno predmetno podroèje z raznolikimi, pestrimi in bogatimi izbirami
glasbenih vsebin, oblik in metod dela. Splošni cilji predmetov Nauk o glasbi in
Solfeggio niso le razvijanje in poglabljanje glasbenih posluhov, temveè tudi
spodbujanje glasbenega oblikovanja, estetske obèutljivosti, glasbenega okusa,
sposobnosti vrednotenja glasbeno-umetniških del in v navajanju na sodobno
glasbeno tehnologijo. Predmetni podroèji z aplikacijo glasbeno-umetniških
podroèij ponujata širino in dostop do glasbene umetnosti, kulture in
kroskurikularnih povezav. Povezovanje kulturnih in izobra evalnih institucij
dviguje splošno kulturno raven okolja, pri tem je še posebno poudarjen pomen
uvajanja in ozavešèanja kulture v zgodnjem ivljenjskem obdobju, ko si
posameznik gradi lastno identiteto in kritièno dojema identiteto skupnosti.
Funkcionalna glasbena pismenost in glasbeno mišljenje
V zahodni glasbeni kulturi predstavlja uporaba standardnega glasbenega
zapisa temeljno kompetenco slehernega glasbenika. Tu je glasbenemu
opismenjevanju namenjeno veliko pozornosti, zato je razumljivo, da
glasbenopedagoška praksa izpostavlja in moèno poudarja pomen postopnega
razvoja glasbenega opismenjevanja. Temeljni cilj sodobnih
glasbeno-izobra evalnih sistemov je razviti posameznikovo glasbeno
funkcionalno pismenost, ki se ka e v razumevanju in sposobnosti uporabe
glasbenega zapisa kot temeljne vezi med glasbeno ustvarjalnostjo in
poustvarjalnostjo. Razumevanje in sposobnost uporabe glasbenega zapisa
temeljita na usvojenih glasbenih znanjih, izkušnjah in do ivetjih. Glasbene
izkušnje in do ivetja skupaj z glasbenimi znanji tvorijo glasbene predstave in
notranje slišanje glasbenih vsebin.
Glasbena predstava je miselna izkušnja avditivne vrste, ki je odmaknjena od
stvarnih glasbenih dogodkov. Po vzoru Piageta (1930, v Labinowicz, 1989) so
glasbene predstave miselne strukture oziroma obstojeèi miselni okviri ali sheme,
prestavljanje glasbenomiselnih struktur iz stanja v stanje pa so glasbenomiselne
operacije, ki vodijo razvoj glasbenega mišljenja. V zgodnjem obdobju
glasbenega razvoja ima otrok na razpolago nekaj osnovnih glasbenomiselnih
struktur, ki jih v interakciji z glasbenim izobra evanjem reorganizira in iz njih
razvija nove. Pomembno vlogo pri povezavi znanih in novih glasbenih izkušenj
igra glasbeni spomin. To pomeni, da so glasbene predstave aktivne in dinamiène
glasbenomiselne strukture, ki osmišljajo, razlagajo glasbene dogodke, jim
pripisujejo pomene in usmerjajo akcije. Glasbeno zaznavanje je aktiven proces
predelave glasbenih informacij, ki poteka v skladu z e obstojeèimi
kategorialnimi strukturami glasbenih predstav in glasbenih znanj ali pa ti
dopolnjujejo zaznano glasbeno informacijo. Glasbene predstave in glasbena
znanja kot glasbeno miselne strukture so temelj glasbeno miselnih operacij
oziroma glasbenega mišljenja, ki vkljuèuje kompleksnejše mentalne procese.
22
kvalitativno predmetno podroèje z raznolikimi, pestrimi in bogatimi izbirami
glasbenih vsebin, oblik in metod dela. Splošni cilji predmetov Nauk o glasbi in
Solfeggio niso le razvijanje in poglabljanje glasbenih posluhov, temveè tudi
spodbujanje glasbenega oblikovanja, estetske obèutljivosti, glasbenega okusa,
sposobnosti vrednotenja glasbeno-umetniških del in v navajanju na sodobno
glasbeno tehnologijo. Predmetni podroèji z aplikacijo glasbeno-umetniških
podroèij ponujata širino in dostop do glasbene umetnosti, kulture in
kroskurikularnih povezav. Povezovanje kulturnih in izobra evalnih institucij
dviguje splošno kulturno raven okolja, pri tem je še posebno poudarjen pomen
uvajanja in ozavešèanja kulture v zgodnjem ivljenjskem obdobju, ko si
posameznik gradi lastno identiteto in kritièno dojema identiteto skupnosti.
Funkcionalna glasbena pismenost in glasbeno mišljenje
V zahodni glasbeni kulturi predstavlja uporaba standardnega glasbenega
zapisa temeljno kompetenco slehernega glasbenika. Tu je glasbenemu
opismenjevanju namenjeno veliko pozornosti, zato je razumljivo, da
glasbenopedagoška praksa izpostavlja in moèno poudarja pomen postopnega
razvoja glasbenega opismenjevanja. Temeljni cilj sodobnih
glasbeno-izobra evalnih sistemov je razviti posameznikovo glasbeno
funkcionalno pismenost, ki se ka e v razumevanju in sposobnosti uporabe
glasbenega zapisa kot temeljne vezi med glasbeno ustvarjalnostjo in
poustvarjalnostjo. Razumevanje in sposobnost uporabe glasbenega zapisa
temeljita na usvojenih glasbenih znanjih, izkušnjah in do ivetjih. Glasbene
izkušnje in do ivetja skupaj z glasbenimi znanji tvorijo glasbene predstave in
notranje slišanje glasbenih vsebin.
Glasbena predstava je miselna izkušnja avditivne vrste, ki je odmaknjena od
stvarnih glasbenih dogodkov. Po vzoru Piageta (1930, v Labinowicz, 1989) so
glasbene predstave miselne strukture oziroma obstojeèi miselni okviri ali sheme,
prestavljanje glasbenomiselnih struktur iz stanja v stanje pa so glasbenomiselne
operacije, ki vodijo razvoj glasbenega mišljenja. V zgodnjem obdobju
glasbenega razvoja ima otrok na razpolago nekaj osnovnih glasbenomiselnih
struktur, ki jih v interakciji z glasbenim izobra evanjem reorganizira in iz njih
razvija nove. Pomembno vlogo pri povezavi znanih in novih glasbenih izkušenj
igra glasbeni spomin. To pomeni, da so glasbene predstave aktivne in dinamiène
glasbenomiselne strukture, ki osmišljajo, razlagajo glasbene dogodke, jim
pripisujejo pomene in usmerjajo akcije. Glasbeno zaznavanje je aktiven proces
predelave glasbenih informacij, ki poteka v skladu z e obstojeèimi
kategorialnimi strukturami glasbenih predstav in glasbenih znanj ali pa ti
dopolnjujejo zaznano glasbeno informacijo. Glasbene predstave in glasbena
znanja kot glasbeno miselne strukture so temelj glasbeno miselnih operacij
oziroma glasbenega mišljenja, ki vkljuèuje kompleksnejše mentalne procese.
22
