Page 21 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 21
arina Zadnik, RAZVOJ RITMIÈNEGA IN MELODIÈNEGA POSLUHA PRI 8-LETNIH UÈENCIH...
da so glasbene dejavnosti v vzgojno-izobra evalnem procesu refleksija temeljnih
dejavnikov glasbene kulture.
Temeljni cilj predmetov Nauk o glasbi in Solfeggio je razvijanje funkcionalne
glasbene pismenosti. V zahodni glasbeni kulturi je funkcionalna glasbena
pismenost temeljna kompetenca slehernega glasbenika. Funkcionalna glasbena
pismenost se ka e v razvitih glasbenih predstavah in znanjih v
glasbenokategorialnem sistemu, ki predstavljajo vez med transformacijo
notranjega slišanja zapisanih glasbenih vsebin v ozvoèene in obratno. Pouk
Nauka o glasbi in Solfeggia razvijata funkcionalno glasbeno pismenost z
razliènimi glasbenodejavnostnimi podroèji. Podroèje solfeggio2, ki predstavlja
ozvoèeno glasbeno teorijo, je temeljni kamen v razvoju funkcionalne glasbene
pismenosti in predstavlja most k razumevanju glasbenih pojmov, teoretiènih in
oblikovnih zakonitosti, ki rezultirajo na podroèju glasbenoteoretiènih in
oblikovnih znanj. Podroèji solfeggio in glasbenoteoretièna in oblikovna znanja
sta krovni podroèji v razvoju glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj, obe
podroèji sta organsko povezani v razvoju funkcionalne glasbene pismenosti.
Podroèje solfeggia se kot rdeèa nit vpleta v vsa ostala glasbenodejavnostna
podroèja. Razvoj funkcionalne glasbene pismenosti se poglablja in nadgrajuje s
podroèji izvajanje in interpretacija primerov iz glasbene literature, ustvarjanje
in poslušanje. Podroèje izvajanje in interpretacija primerov iz glasbene
literature osmišlja in poglablja obravnavo glasbenih pojmov, teoretiènih in
oblikovnih zakonitosti ter usmerja v estetsko in do iveto glasbeno oblikovanje z
razvojem vokalne in izvajalske tehnike in usmerja vrednotenje glasbenih
interpretacij. Podroèje poslušanje prete no izpostavlja analitièno poslušanje, s
katerim usvajamo ali utrjujemo glasbenoteoretièna in oblikovna znanja. Z njim
spodbujamo razvoj analitièno-slušnih zaznav in glasbenih sposobnosti ter
spodbujamo glasbeno estetsko vrednotenje glasbenih del. Podroèje ustvarjanje
spodbuja ustvarjalno uporabo elementov glasbenih prvin pri oblikovanju in
zapisu novih glasbenih vsebin. Z njim spodbujamo najvišje kognitivne ravni
miselnih procesov ne le na podroèju (so)ustvarjanja, temveè tudi na podroèju
poustvarjanja. Konèni cilj (so)ustvarjenih glasbenih vsebin je v glasbenem zapisu
teh stvaritev. (So)ustvarjanje glasbenih vsebin ka e stopnjo razvitosti glasbenega
in oblikovnega mišljenja in funkcionalne glasbene pismenosti.
Zasnova slovenske didaktiène misli usmerja v gradnjo uènih enot Nauka o
glasbi in Solfeggia, ki naj bodo kompleksno in ustvarjalno zamišljene.
Razumevanje pogojenosti dejavnikov glasbene kulture in njihovega prenosa v
dejavnostna podroèja ter ustvarjalna in kreativna naravnanost dvigujeta
2 Pojem solfeggio ima v prispevku dvojni pomen, saj oznaèuje tako ime predmeta na višji stopnji glasbene
šole kot tudi ime glasbenodejavnostnega podroèja pri predmetih Nauk o glasbi in Solfeggio. V besedilu
bomo za jasno razloèevanje med omenjenima pojmoma uporabljali veliko zaèetnico, Solfeggio, za ime
predmeta, in malo zaèetnico, solfeggio, za ime glasbenodejavnostnega podroèja. Tudi za ostala
glasbenodejavnostna podroèja bomo uporabljali male zaèetnice: izvajanje in interpretacija primerov iz
glasbene literature, ustvarjanje, poslušanje, glasbenoteoretièna in oblikovna znanja.
21
da so glasbene dejavnosti v vzgojno-izobra evalnem procesu refleksija temeljnih
dejavnikov glasbene kulture.
Temeljni cilj predmetov Nauk o glasbi in Solfeggio je razvijanje funkcionalne
glasbene pismenosti. V zahodni glasbeni kulturi je funkcionalna glasbena
pismenost temeljna kompetenca slehernega glasbenika. Funkcionalna glasbena
pismenost se ka e v razvitih glasbenih predstavah in znanjih v
glasbenokategorialnem sistemu, ki predstavljajo vez med transformacijo
notranjega slišanja zapisanih glasbenih vsebin v ozvoèene in obratno. Pouk
Nauka o glasbi in Solfeggia razvijata funkcionalno glasbeno pismenost z
razliènimi glasbenodejavnostnimi podroèji. Podroèje solfeggio2, ki predstavlja
ozvoèeno glasbeno teorijo, je temeljni kamen v razvoju funkcionalne glasbene
pismenosti in predstavlja most k razumevanju glasbenih pojmov, teoretiènih in
oblikovnih zakonitosti, ki rezultirajo na podroèju glasbenoteoretiènih in
oblikovnih znanj. Podroèji solfeggio in glasbenoteoretièna in oblikovna znanja
sta krovni podroèji v razvoju glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj, obe
podroèji sta organsko povezani v razvoju funkcionalne glasbene pismenosti.
Podroèje solfeggia se kot rdeèa nit vpleta v vsa ostala glasbenodejavnostna
podroèja. Razvoj funkcionalne glasbene pismenosti se poglablja in nadgrajuje s
podroèji izvajanje in interpretacija primerov iz glasbene literature, ustvarjanje
in poslušanje. Podroèje izvajanje in interpretacija primerov iz glasbene
literature osmišlja in poglablja obravnavo glasbenih pojmov, teoretiènih in
oblikovnih zakonitosti ter usmerja v estetsko in do iveto glasbeno oblikovanje z
razvojem vokalne in izvajalske tehnike in usmerja vrednotenje glasbenih
interpretacij. Podroèje poslušanje prete no izpostavlja analitièno poslušanje, s
katerim usvajamo ali utrjujemo glasbenoteoretièna in oblikovna znanja. Z njim
spodbujamo razvoj analitièno-slušnih zaznav in glasbenih sposobnosti ter
spodbujamo glasbeno estetsko vrednotenje glasbenih del. Podroèje ustvarjanje
spodbuja ustvarjalno uporabo elementov glasbenih prvin pri oblikovanju in
zapisu novih glasbenih vsebin. Z njim spodbujamo najvišje kognitivne ravni
miselnih procesov ne le na podroèju (so)ustvarjanja, temveè tudi na podroèju
poustvarjanja. Konèni cilj (so)ustvarjenih glasbenih vsebin je v glasbenem zapisu
teh stvaritev. (So)ustvarjanje glasbenih vsebin ka e stopnjo razvitosti glasbenega
in oblikovnega mišljenja in funkcionalne glasbene pismenosti.
Zasnova slovenske didaktiène misli usmerja v gradnjo uènih enot Nauka o
glasbi in Solfeggia, ki naj bodo kompleksno in ustvarjalno zamišljene.
Razumevanje pogojenosti dejavnikov glasbene kulture in njihovega prenosa v
dejavnostna podroèja ter ustvarjalna in kreativna naravnanost dvigujeta
2 Pojem solfeggio ima v prispevku dvojni pomen, saj oznaèuje tako ime predmeta na višji stopnji glasbene
šole kot tudi ime glasbenodejavnostnega podroèja pri predmetih Nauk o glasbi in Solfeggio. V besedilu
bomo za jasno razloèevanje med omenjenima pojmoma uporabljali veliko zaèetnico, Solfeggio, za ime
predmeta, in malo zaèetnico, solfeggio, za ime glasbenodejavnostnega podroèja. Tudi za ostala
glasbenodejavnostna podroèja bomo uporabljali male zaèetnice: izvajanje in interpretacija primerov iz
glasbene literature, ustvarjanje, poslušanje, glasbenoteoretièna in oblikovna znanja.
21
