Page 20 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 20
SBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
Uvod
Sodobna glasbena pedagogika in praksa poudarjata pomen glasbenega
izobra evanja v zgodnjem ivljenjskem obdobju za kasnejši vsesplošni celostni
in glasbeni razvoj. Sodobni tuji (Ibuka, 1992, Suzuki v Gardner, 1995; Gordon,
1997, 1998; Upits, 1992, Sloboda, 1994, Harrison in Pound, 1996: vsi v Harrison
in Pound, 2003; Campbell, 2004) in domaèi avtorji (Pesek, 1993, Sicherl-Kafol,
1999, Denac, 2002) poudarjajo pomen zgodnjega glasbenega izobra evanja, saj
so mnenja, da je prvih pet let najpomembnejših za otrokov celostni in glasbeni
razvoj. Tendenca sodobne glasbene pedagogike je v ponudbi glasbenih
programov, ki vkljuèujejo v glasbeno izobra evanje otroke v najzgodnejšem
ivljenjskem obdobju. Glasbeno šolstvo na Slovenskem izvaja program
Predšolska glasbena vzgoja – vanj so vkljuèeni petletniki – in program Glasbena
pripravnica – vanj so vkljuèeni šestletniki. Vstop v oba predšolska programa ni
selektivne narave, vanj so vkljuèeni uèenci brez predhodnega preizkusa stopnje
razvitosti glasbenih sposobnosti. Glavni namen vkljuèevanja otrok v sistem
glasbenega izobra evanja v najzgodnejšem ivljenjskem obdobju je v razvijanju
glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj ter spodbujanju celostnega razvoja
otrok.
Izobra evalni program Glasba vkljuèuje razlièna predmetna podroèja. Vanj
sta umešèena, kot samostojna obvezna splošna predmeta, Nauk o glasbi in
Solfeggio. Predmet Nauk o glasbi1, ki poteka v obliki razrednega pouka,
nadgrajuje programa predšolske stopnje. Središèe predmeta je razvijanje
glasbenih sposobnosti, spretnosti, znanj in glasbenega opismenjevanja, ki so v
podporo inštrumentalnemu pouku. Poleg tega predmet s svojo širino in
vsestranskostjo omogoèa stik z glasbeno umetnostjo in kulturo.
Sodobna didaktièna zasnova predmeta Nauk o glasbi in Solfeggio
Slovenska glasbena didaktika, ki je samostojno in sodobno koncipirana
znanstvena veda, izkazuje konceptualno enovitost svoje makrostrukture v vsej
horizontalni in vertikalni povezavi glasbenih ciljev, vsebin, oblik in metod dela
pri skupinskem pouku v osnovnem in glasbenem šolstvu (Borota, 2002).
Filozofija naše glasbene didaktiène zasnove izhaja iz narave glasbene kulture,
glasbenih vsebin in širšega okvira umetnosti in estetike. Trojstvo glasbene
kulture, ki ga opredeljujejo dejavniki glasbene produkcije, reprodukcije in
recepcije, se odra a v konceptih uènih naèrtov za glasbeno vzgojo v osnovnem
šolstvu in pri skupinskem pouku v glasbenem šolstvu (Oblak, 1995). Breda
Oblak, ki je s svojim osebnim raziskovalnim delom prispevala k razvoju
slovenske glasbene didaktike kot znanstvene vede ter njenem vplivu na
vsestranski razvoj glasbene vzgoje v institucionalnih oblikah šolanja, poudarja,
1 Ker smo raziskovali razvitost glasbenega mišljenja in funkcionalne glasbene pismenosti v 2. razredu
Nauka o glasbi, se v prispevku osredinjamo na predmet Nauk o glasbi.
20
Uvod
Sodobna glasbena pedagogika in praksa poudarjata pomen glasbenega
izobra evanja v zgodnjem ivljenjskem obdobju za kasnejši vsesplošni celostni
in glasbeni razvoj. Sodobni tuji (Ibuka, 1992, Suzuki v Gardner, 1995; Gordon,
1997, 1998; Upits, 1992, Sloboda, 1994, Harrison in Pound, 1996: vsi v Harrison
in Pound, 2003; Campbell, 2004) in domaèi avtorji (Pesek, 1993, Sicherl-Kafol,
1999, Denac, 2002) poudarjajo pomen zgodnjega glasbenega izobra evanja, saj
so mnenja, da je prvih pet let najpomembnejših za otrokov celostni in glasbeni
razvoj. Tendenca sodobne glasbene pedagogike je v ponudbi glasbenih
programov, ki vkljuèujejo v glasbeno izobra evanje otroke v najzgodnejšem
ivljenjskem obdobju. Glasbeno šolstvo na Slovenskem izvaja program
Predšolska glasbena vzgoja – vanj so vkljuèeni petletniki – in program Glasbena
pripravnica – vanj so vkljuèeni šestletniki. Vstop v oba predšolska programa ni
selektivne narave, vanj so vkljuèeni uèenci brez predhodnega preizkusa stopnje
razvitosti glasbenih sposobnosti. Glavni namen vkljuèevanja otrok v sistem
glasbenega izobra evanja v najzgodnejšem ivljenjskem obdobju je v razvijanju
glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj ter spodbujanju celostnega razvoja
otrok.
Izobra evalni program Glasba vkljuèuje razlièna predmetna podroèja. Vanj
sta umešèena, kot samostojna obvezna splošna predmeta, Nauk o glasbi in
Solfeggio. Predmet Nauk o glasbi1, ki poteka v obliki razrednega pouka,
nadgrajuje programa predšolske stopnje. Središèe predmeta je razvijanje
glasbenih sposobnosti, spretnosti, znanj in glasbenega opismenjevanja, ki so v
podporo inštrumentalnemu pouku. Poleg tega predmet s svojo širino in
vsestranskostjo omogoèa stik z glasbeno umetnostjo in kulturo.
Sodobna didaktièna zasnova predmeta Nauk o glasbi in Solfeggio
Slovenska glasbena didaktika, ki je samostojno in sodobno koncipirana
znanstvena veda, izkazuje konceptualno enovitost svoje makrostrukture v vsej
horizontalni in vertikalni povezavi glasbenih ciljev, vsebin, oblik in metod dela
pri skupinskem pouku v osnovnem in glasbenem šolstvu (Borota, 2002).
Filozofija naše glasbene didaktiène zasnove izhaja iz narave glasbene kulture,
glasbenih vsebin in širšega okvira umetnosti in estetike. Trojstvo glasbene
kulture, ki ga opredeljujejo dejavniki glasbene produkcije, reprodukcije in
recepcije, se odra a v konceptih uènih naèrtov za glasbeno vzgojo v osnovnem
šolstvu in pri skupinskem pouku v glasbenem šolstvu (Oblak, 1995). Breda
Oblak, ki je s svojim osebnim raziskovalnim delom prispevala k razvoju
slovenske glasbene didaktike kot znanstvene vede ter njenem vplivu na
vsestranski razvoj glasbene vzgoje v institucionalnih oblikah šolanja, poudarja,
1 Ker smo raziskovali razvitost glasbenega mišljenja in funkcionalne glasbene pismenosti v 2. razredu
Nauka o glasbi, se v prispevku osredinjamo na predmet Nauk o glasbi.
20
