Page 17 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 17
ija Mihevc, SINERGIJA UMETNOSTI V LUÈI GIMNAZIJSKE GLASBENE DIDAKTIKE
Da se glasbena in likovna umetnost medsebojno navdihujeta izprièujejo e
najzgodnejši ohranjeni primeri arheoloških najdb, pa naj bo to v svetovnem
merilu, npr. grško vazno slikarstvo, poslikave egipèanskih grobnic ali pa vaška
situla na naših tleh. Tu se lahko medpredmetnostnim te njam pridru i tudi
predmet zgodovina. Dela z glasbeno-ikonografskimi motivi so zaèrtala dolgo pot
v zgodovini, po sledeh katere so stopali (in še stopajo) tudi številni slovenski
slikarji in slikarke. Marsikdo med njimi se je taki motiviki posveèal zaradi
neposrednega stika z glasbo v krogu dru ine, tako je na primer Jakopiè ustvaril
veè upodobitev svoje soproge ob muziciranju na klavirju, spet drugi so najveèji
navdih za svojo umetniško ustvarjalnost do iveli neposredno na koncertih –
mednje sodi tudi Jakac, ki je na slikarska platna prenesel zanos poustvarjalnih
momentov solistiènih, komornih in orkestrskih zasedb, v zgodovino pa se je
zapisal tudi s portretnimi upodobitvami glasbenih tvorcev. Po obse nem opusu je
v ospredju slikar in skladatelj Saša Šantel, tako po monumentalnosti slike
Slovenski skladatelji, kakor tudi po številènosti portretov glasbenih ustvarjalcev.
Primere navezanosti obeh umetnosti, glasbene in likovne, zasledimo tudi v delih
sodobnih likovnih umetnikov, najpogosteje v slikarskih opusih Z. Modica in E.
Štih. Slikarji se glasbi najpogosteje pribli ajo z glasbeno-ikonografsko motiviko,
vèasih pa v svoja dela prezrcalijo samo izbrane glasbene elemente; tako je na
primer P. Klee v slikah sledil melodiji in ritmu, podobno pa tudi dela slovenskega
slikarja K. Peèka temeljijo predvsem na ritmu, ki ga slikar èrpa iz glasbe.
Na drugi strani pa so tudi likovna dela slu ila kot iztoènica za ustvarjalno
dejavnost slovenskim skladateljem. Le-ti so se v veèini primerov opirali na dela
slovenskih likovnih umetnikov, redkeje pa so posegali tudi po tujih umetninah.
Slikarskemu navdihu J. Mirója in E. Muncha v delih B. Šaljiæ Podešva in P.
Kopaèa, se v skladbi Quadriptich, ki jo je ustvaril skladatelj V. uraj, pridru uje
slika Daydreams slikarja M. Rudolfa. Navezava med umetnostima se realizira
denimo kot prenos slikarske tehnike v glasbeno kompozicijski pristop (npr.
Petriæ), kot prenos obèutij, èustev ali razpolo enj s slike v izpovedno glasbeno
govorico (npr. Turel, Kopaè) ali pa kot projekcija likovnih elementov slike v
glasbeno kompozicijo (npr. Šaljiæ Podešva). Nekaj prav posebnega pa predstavlja
preplet likovne in glasbene tvornosti, neposredno zdru ene na notnem papirju,
kjer je skladatelj Mihelèiè s svojo glasbo ozvoèil slikarjeve risbe. Podobno kot
drugod, pa v slovenskem kulturnem prostoru sreèamo tudi umetnike, ki so svoje
poslanstvo uresnièevali oziroma ga še uresnièujejo na dveh umetniških
podroèjih. Slikar in skladatelj Šantel je bil e omenjen. V ta okvir pa lahko
prištevamo tudi skladateljico B. Arniè-Leme , ki ustvarja ikone, ter skladatelje
A. Srebotnjaka (pogosto je sam poskrbel za likovno opremo svojih kompozicij),
. Stanièa, I. Štuhca, M. Kogoja in D. Škerla.
K medpredmetnemu podajanju snovi v vzgojno-izobra evalnem procesu
doprinesejo kvalitetne in primerno izbrane umetnine z velikim umetniškim
potencialom, ki dijakom širijo obzorje in jih usmerjajo v lepoto umetnosti.
17
Da se glasbena in likovna umetnost medsebojno navdihujeta izprièujejo e
najzgodnejši ohranjeni primeri arheoloških najdb, pa naj bo to v svetovnem
merilu, npr. grško vazno slikarstvo, poslikave egipèanskih grobnic ali pa vaška
situla na naših tleh. Tu se lahko medpredmetnostnim te njam pridru i tudi
predmet zgodovina. Dela z glasbeno-ikonografskimi motivi so zaèrtala dolgo pot
v zgodovini, po sledeh katere so stopali (in še stopajo) tudi številni slovenski
slikarji in slikarke. Marsikdo med njimi se je taki motiviki posveèal zaradi
neposrednega stika z glasbo v krogu dru ine, tako je na primer Jakopiè ustvaril
veè upodobitev svoje soproge ob muziciranju na klavirju, spet drugi so najveèji
navdih za svojo umetniško ustvarjalnost do iveli neposredno na koncertih –
mednje sodi tudi Jakac, ki je na slikarska platna prenesel zanos poustvarjalnih
momentov solistiènih, komornih in orkestrskih zasedb, v zgodovino pa se je
zapisal tudi s portretnimi upodobitvami glasbenih tvorcev. Po obse nem opusu je
v ospredju slikar in skladatelj Saša Šantel, tako po monumentalnosti slike
Slovenski skladatelji, kakor tudi po številènosti portretov glasbenih ustvarjalcev.
Primere navezanosti obeh umetnosti, glasbene in likovne, zasledimo tudi v delih
sodobnih likovnih umetnikov, najpogosteje v slikarskih opusih Z. Modica in E.
Štih. Slikarji se glasbi najpogosteje pribli ajo z glasbeno-ikonografsko motiviko,
vèasih pa v svoja dela prezrcalijo samo izbrane glasbene elemente; tako je na
primer P. Klee v slikah sledil melodiji in ritmu, podobno pa tudi dela slovenskega
slikarja K. Peèka temeljijo predvsem na ritmu, ki ga slikar èrpa iz glasbe.
Na drugi strani pa so tudi likovna dela slu ila kot iztoènica za ustvarjalno
dejavnost slovenskim skladateljem. Le-ti so se v veèini primerov opirali na dela
slovenskih likovnih umetnikov, redkeje pa so posegali tudi po tujih umetninah.
Slikarskemu navdihu J. Mirója in E. Muncha v delih B. Šaljiæ Podešva in P.
Kopaèa, se v skladbi Quadriptich, ki jo je ustvaril skladatelj V. uraj, pridru uje
slika Daydreams slikarja M. Rudolfa. Navezava med umetnostima se realizira
denimo kot prenos slikarske tehnike v glasbeno kompozicijski pristop (npr.
Petriæ), kot prenos obèutij, èustev ali razpolo enj s slike v izpovedno glasbeno
govorico (npr. Turel, Kopaè) ali pa kot projekcija likovnih elementov slike v
glasbeno kompozicijo (npr. Šaljiæ Podešva). Nekaj prav posebnega pa predstavlja
preplet likovne in glasbene tvornosti, neposredno zdru ene na notnem papirju,
kjer je skladatelj Mihelèiè s svojo glasbo ozvoèil slikarjeve risbe. Podobno kot
drugod, pa v slovenskem kulturnem prostoru sreèamo tudi umetnike, ki so svoje
poslanstvo uresnièevali oziroma ga še uresnièujejo na dveh umetniških
podroèjih. Slikar in skladatelj Šantel je bil e omenjen. V ta okvir pa lahko
prištevamo tudi skladateljico B. Arniè-Leme , ki ustvarja ikone, ter skladatelje
A. Srebotnjaka (pogosto je sam poskrbel za likovno opremo svojih kompozicij),
. Stanièa, I. Štuhca, M. Kogoja in D. Škerla.
K medpredmetnemu podajanju snovi v vzgojno-izobra evalnem procesu
doprinesejo kvalitetne in primerno izbrane umetnine z velikim umetniškim
potencialom, ki dijakom širijo obzorje in jih usmerjajo v lepoto umetnosti.
17
