Page 16 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 16
SBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
V slovenskem prostoru med umetniki, ki so delovali na dveh podroèjih, po
obsegu stvaritev stopa v ospredje slikar in skladatelj Saša Šantel. Njegova
slikarska zapušèina v veliki meri posega po glasbeno-ikonografski tematiki, v
okvir katere sodijo tudi portretne upodobitve poustvarjalcev, mecenov, zbiralcev
narodnega blaga ter predvsem skladateljev in skladateljic. Tako njihovi
posamièni portreti kot tudi monumentalna skupinska slika Slovenski skladatelji
(1936), ki se nahaja v Osterèevi dvorani Slovenske filharmonije in na kateri je
zdru il šestintrideset slovenskih skladateljev v skupno slikarsko kompozicijo, so
pomemben prièevalni dokument o pretekli in pol pretekli slovenski glasbeni
zgodovini. Realistiène podobe, ki iz arevajo karakter portretiranih skladateljev,
dijake spodbujajo k raziskovanju bogate slovenske glasbene zapušèine, v zbir
katere sodijo tudi številna Šantlova dela.
Primerjava grafiènega in zvoènega je spodbudila tudi dva slovenska
muzikologa, Jurija Snoja in Gregorja Pompeta, da sta leta 2003 pripravila
razstavo ob sklopu Slovenskih glasbenih dni z naslovom Pisna podoba glasbe na
Slovenskem. Na ogled sta postavila tako srednjeveške traktate s koralnimi zapisi,
korne partiture in korne knjige, skladateljske skice kot tudi najnovejše grafiène
zapise sodobnih slovenskih ustvarjalcev. Preko sto del sta razvrstila po èasovnem
traku ter tako prikazala ves razvoj zapisane glasbe od 11. do 21. stoletja. Dela so
se dotaknila tako srednjeveške cerkvene glasbe kot tudi romantiènega razvoja ter
najnovejšega glasbenega izraza v 20. stoletju. Predvsem sta postavila v ospredje
originalne rokopise skladateljev, ki bolj prikazujejo razpolo enje avtorjev,
njihove misli ob ustvarjanju, njihov pristop in koncept ob dopolnitvi umetniškega
dela. Vodila ju je tudi misel, da je zapis glasbe neodtujljiv glasbi sami in da je
mogoèe preko spreminjanja notnih pisav ugotavljati tudi vsakokratne
zgodovinske spremembe. Kako pomembna je grafièna podoba, se vidi tudi v
odporu nekaterih skladateljev, ki so pisali predvsem grafièno, do sodobnega
zapisa z raèunalnikom. Zdi se jim, da na ta naèin izgubljajo osebni odnos do
glasbe same, da jim diktat raèunalnika omejuje njihove zamisli, predvsem pa je
bilo zelo te ko grafièno prenesti vsako zamisel, ki je bila z roko umetniško
narisana, v raèunalniški zapis. Tak naèin razmišljanja nemalokrat izvira iz
dejstva, da skladatelji pogosto niso dovolj usposobljeni za zahtevne in
kompleksne procese pri raèunalniški grafiki.
Zakljuèek
V kurikulumu šolskih programov stopa vedno bolj v ospredje medpredmet-
nost, kjer pa se tendence posameznih predmetov e po naravi zdru ujejo. Take
navezave so predvsem oèitne na podroèju umetnosti, v gimnazijskih
predmetnikih pa sta med njimi predmeta glasba in umetnostna zgodovina. Seveda
tu ni mišljena samo dodatna informacija, ki naj bi jo dobil posamezen uèitelj o
predmetu, ki ni njegov primarni, ampak je namen tudi, da se predmetni uèitelji
med seboj pove ejo in naredijo nabor skupnih tem, pri katerih sodelujejo hkrati.
16
V slovenskem prostoru med umetniki, ki so delovali na dveh podroèjih, po
obsegu stvaritev stopa v ospredje slikar in skladatelj Saša Šantel. Njegova
slikarska zapušèina v veliki meri posega po glasbeno-ikonografski tematiki, v
okvir katere sodijo tudi portretne upodobitve poustvarjalcev, mecenov, zbiralcev
narodnega blaga ter predvsem skladateljev in skladateljic. Tako njihovi
posamièni portreti kot tudi monumentalna skupinska slika Slovenski skladatelji
(1936), ki se nahaja v Osterèevi dvorani Slovenske filharmonije in na kateri je
zdru il šestintrideset slovenskih skladateljev v skupno slikarsko kompozicijo, so
pomemben prièevalni dokument o pretekli in pol pretekli slovenski glasbeni
zgodovini. Realistiène podobe, ki iz arevajo karakter portretiranih skladateljev,
dijake spodbujajo k raziskovanju bogate slovenske glasbene zapušèine, v zbir
katere sodijo tudi številna Šantlova dela.
Primerjava grafiènega in zvoènega je spodbudila tudi dva slovenska
muzikologa, Jurija Snoja in Gregorja Pompeta, da sta leta 2003 pripravila
razstavo ob sklopu Slovenskih glasbenih dni z naslovom Pisna podoba glasbe na
Slovenskem. Na ogled sta postavila tako srednjeveške traktate s koralnimi zapisi,
korne partiture in korne knjige, skladateljske skice kot tudi najnovejše grafiène
zapise sodobnih slovenskih ustvarjalcev. Preko sto del sta razvrstila po èasovnem
traku ter tako prikazala ves razvoj zapisane glasbe od 11. do 21. stoletja. Dela so
se dotaknila tako srednjeveške cerkvene glasbe kot tudi romantiènega razvoja ter
najnovejšega glasbenega izraza v 20. stoletju. Predvsem sta postavila v ospredje
originalne rokopise skladateljev, ki bolj prikazujejo razpolo enje avtorjev,
njihove misli ob ustvarjanju, njihov pristop in koncept ob dopolnitvi umetniškega
dela. Vodila ju je tudi misel, da je zapis glasbe neodtujljiv glasbi sami in da je
mogoèe preko spreminjanja notnih pisav ugotavljati tudi vsakokratne
zgodovinske spremembe. Kako pomembna je grafièna podoba, se vidi tudi v
odporu nekaterih skladateljev, ki so pisali predvsem grafièno, do sodobnega
zapisa z raèunalnikom. Zdi se jim, da na ta naèin izgubljajo osebni odnos do
glasbe same, da jim diktat raèunalnika omejuje njihove zamisli, predvsem pa je
bilo zelo te ko grafièno prenesti vsako zamisel, ki je bila z roko umetniško
narisana, v raèunalniški zapis. Tak naèin razmišljanja nemalokrat izvira iz
dejstva, da skladatelji pogosto niso dovolj usposobljeni za zahtevne in
kompleksne procese pri raèunalniški grafiki.
Zakljuèek
V kurikulumu šolskih programov stopa vedno bolj v ospredje medpredmet-
nost, kjer pa se tendence posameznih predmetov e po naravi zdru ujejo. Take
navezave so predvsem oèitne na podroèju umetnosti, v gimnazijskih
predmetnikih pa sta med njimi predmeta glasba in umetnostna zgodovina. Seveda
tu ni mišljena samo dodatna informacija, ki naj bi jo dobil posamezen uèitelj o
predmetu, ki ni njegov primarni, ampak je namen tudi, da se predmetni uèitelji
med seboj pove ejo in naredijo nabor skupnih tem, pri katerih sodelujejo hkrati.
16
