Page 15 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 15
ija Mihevc, SINERGIJA UMETNOSTI V LUÈI GIMNAZIJSKE GLASBENE DIDAKTIKE
velikokrat posegajo po izvornem ljudskem gradivu. Obe pesmi lahko zapojemo v
originalu ter nato ob morebitnem posnetku Srebotnjakove skladbe slišimo,
kakšni bi bili ti dve pesmi ob improvizacijski izvedbi, ki jo pogojuje tudi slikovno
gradivo. Seveda je ob pogledu na takšen zapis skladbe, tudi v okviru
posameznega razreda, dobrodošla improvizacija. Dijaki sami poišèejo zvoène
vire iz mestnega in/ali pode elskega ivljenja, kot so npr. hupanje avtomobilov in
trobljenje vlakov, zvonjenje telefona (narisan na skladateljevi sliki), mukanje
krave (na sliki predstavljena v povezavi z zvonjenjem telefona), komunikacija
preko telefonov ipd. Posamezni zvoki bi bili lahko dodeljeni posameznim
skupinam, dve izmed skupin pa bi bili doloèeni za petje obeh ljudskih pesmi.
Rezultat tega bi bil mešan kola zvokov, grajen na improvizaciji ob pogledu na
slikovni zapis, ki bi dijakom omogoèal veliko mero ustvarjalnega pristopa.
Naslednja faza bi bila, da bi dijaki sami ustvarili sliko – kola iz elementov, ki bi
si jih sami zamislili in bi ob tem imeli tudi idejo, kako ti elementi zvenijo, ter iz
tematskega gradiva, ki bi izviralo iz ljudske zakladnice. Tudi v tem primeru bi
svoja dela izvedli.
So itju grafike in notnega zapisa se v svoji skladbi z naslovom Turist (1987)
pribli uje tudi skladatelj Aldo Kumar, èeprav je v njegovem primeru notni del
sestavljen samo iz grafiènega zapisovanja not, ki ga poznamo iz obdobja
aleatorike. Ves material, z izjemo kratkega ritmiènega motiva, opremljenega z
besedilom »gozd se odpre«, je zaobjel v enega izmed simbolov slovenstva, lipov
list. Skladba je namenjena izvedbi mešanega pevskega zbora, vendar skladatelj v
pojasnilu zapiše, da vse predpisane napotke izvaja cel zbor, ne glede na spol in
višino glasu. Tudi sicer skladatelj poudarja, da je izvedba improvizacijske
narave, saj si izvajalci sami izberejo naèin izvedbe. Na splošno se zdi, da je
skladatelj doloèil zgolj èas izvedbe, ki ga je natanèno opredelil v sekundah
trajanja, ter dinamièni razpon, ki naj bi iz zaèetnega piana narašèal vse do forta,
nato pa naj bi se prevesil do oznake »mp«. Lipov list poleg simbolike našega
naroda v tej skladbi predstavlja tudi gozd, na katerega je skladatelj navezal vse
zvoke, zapisane v skladbi, in sicer: pritajeno cviljenje, krik, pajèevinasti zvok
groze, plahutanje sovinih peruti, glasove èukov, glasove divjih svinj ter najbolj
globoke glasove gozda. Zaradi predvidenega naèina izvajanja, ki daje izvajalcem
prete no svobodo ob izvedbi in ne vkljuèuje zahtevnega obvladovanja zborovske
usklajenosti ter natanène intonacije, je skladba še prav posebej primerna za
izvedbo v razredu. Cilj izvajanja take skladbe je predvsem v tem, da bi se dijaki
seznanili s sodobno notacijo in izvajalsko prakso, kjer je v ospredju razmišljanje
o dinamiènih razlikah. S tem se nauèijo, kako pomemben je ta element tudi v
klasiènih in drugih glasbenih delih. V razredu, kjer veèina dijakov ob gledanju
klasièno zapisane partiture nima jasne predstave, je tak zapis, ki temelji predvsem
na grafiki, zelo dobrodošel. Tudi zapis partitur iz smeri zvoènih ploskev jim je
la je razumljiv, saj si podobe, ki so v veèjem grafiènem formatu, la e
prestrukturirajo v slišano podobo.
15
velikokrat posegajo po izvornem ljudskem gradivu. Obe pesmi lahko zapojemo v
originalu ter nato ob morebitnem posnetku Srebotnjakove skladbe slišimo,
kakšni bi bili ti dve pesmi ob improvizacijski izvedbi, ki jo pogojuje tudi slikovno
gradivo. Seveda je ob pogledu na takšen zapis skladbe, tudi v okviru
posameznega razreda, dobrodošla improvizacija. Dijaki sami poišèejo zvoène
vire iz mestnega in/ali pode elskega ivljenja, kot so npr. hupanje avtomobilov in
trobljenje vlakov, zvonjenje telefona (narisan na skladateljevi sliki), mukanje
krave (na sliki predstavljena v povezavi z zvonjenjem telefona), komunikacija
preko telefonov ipd. Posamezni zvoki bi bili lahko dodeljeni posameznim
skupinam, dve izmed skupin pa bi bili doloèeni za petje obeh ljudskih pesmi.
Rezultat tega bi bil mešan kola zvokov, grajen na improvizaciji ob pogledu na
slikovni zapis, ki bi dijakom omogoèal veliko mero ustvarjalnega pristopa.
Naslednja faza bi bila, da bi dijaki sami ustvarili sliko – kola iz elementov, ki bi
si jih sami zamislili in bi ob tem imeli tudi idejo, kako ti elementi zvenijo, ter iz
tematskega gradiva, ki bi izviralo iz ljudske zakladnice. Tudi v tem primeru bi
svoja dela izvedli.
So itju grafike in notnega zapisa se v svoji skladbi z naslovom Turist (1987)
pribli uje tudi skladatelj Aldo Kumar, èeprav je v njegovem primeru notni del
sestavljen samo iz grafiènega zapisovanja not, ki ga poznamo iz obdobja
aleatorike. Ves material, z izjemo kratkega ritmiènega motiva, opremljenega z
besedilom »gozd se odpre«, je zaobjel v enega izmed simbolov slovenstva, lipov
list. Skladba je namenjena izvedbi mešanega pevskega zbora, vendar skladatelj v
pojasnilu zapiše, da vse predpisane napotke izvaja cel zbor, ne glede na spol in
višino glasu. Tudi sicer skladatelj poudarja, da je izvedba improvizacijske
narave, saj si izvajalci sami izberejo naèin izvedbe. Na splošno se zdi, da je
skladatelj doloèil zgolj èas izvedbe, ki ga je natanèno opredelil v sekundah
trajanja, ter dinamièni razpon, ki naj bi iz zaèetnega piana narašèal vse do forta,
nato pa naj bi se prevesil do oznake »mp«. Lipov list poleg simbolike našega
naroda v tej skladbi predstavlja tudi gozd, na katerega je skladatelj navezal vse
zvoke, zapisane v skladbi, in sicer: pritajeno cviljenje, krik, pajèevinasti zvok
groze, plahutanje sovinih peruti, glasove èukov, glasove divjih svinj ter najbolj
globoke glasove gozda. Zaradi predvidenega naèina izvajanja, ki daje izvajalcem
prete no svobodo ob izvedbi in ne vkljuèuje zahtevnega obvladovanja zborovske
usklajenosti ter natanène intonacije, je skladba še prav posebej primerna za
izvedbo v razredu. Cilj izvajanja take skladbe je predvsem v tem, da bi se dijaki
seznanili s sodobno notacijo in izvajalsko prakso, kjer je v ospredju razmišljanje
o dinamiènih razlikah. S tem se nauèijo, kako pomemben je ta element tudi v
klasiènih in drugih glasbenih delih. V razredu, kjer veèina dijakov ob gledanju
klasièno zapisane partiture nima jasne predstave, je tak zapis, ki temelji predvsem
na grafiki, zelo dobrodošel. Tudi zapis partitur iz smeri zvoènih ploskev jim je
la je razumljiv, saj si podobe, ki so v veèjem grafiènem formatu, la e
prestrukturirajo v slišano podobo.
15
