Page 14 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 14
SBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
pridru il tudi izbiro vrstnega reda izbranih slik – kompozicij, ki se igrajo brez
presledkov, v predvidenem skupnem trajanju šestnajstih minut. Kot likovna
spodbuda so v ozadju motivi s slik Ivana Generaliæa, velikana naivne slikarske
umetnosti, odtod tudi ime Naif. Z dijaki razmišljamo o naivni umetnosti v
primerjavi z deli akademsko izobra enih umetnikov ter spoznavamo vrednost
obeh smeri. Razlo imo jim, da naivci niso obiskovali slikarskih šol, marveè je
podlaga za njihovo umetnost izredna nadarjenost, ki so jo nekateri, kot Ivan
Generaliæ ali pa Henri Rousseau, povedli na najvišjo svetovno raven. Srebotnjak
izlušèi posamezne elemente, ki so znaèilni za glasbeno izra anje. Kmeèki plesni
koraki mu slu ijo za ponazoritev metronomske oznake. Dijaki spoznavajo, kaj v
glasbi pomeni oznaka tempa ter njegov izvor iz prvobitnega gibanja nog pri hoji
ali pa pri plesnih postopih. Iz notnih èrtovij v sliki La noce tzigane – Ciganska
noè skladatelj sestavlja sliko cveta, ob strani pa je ljudski napev Podravine, kot je
na primer Lepa naša Marica, još je lepša Jelica. Srebotnjak je ljudske motive
(Spod kamena bistra voda teèe) vkljuèil tudi pri sliki Le feu – Ogenj, dopolnjuje
pa jih likovna ponazoritev ognja na vrhu kmeèke hiše, ki sika v fff-jevskih
glissandih. Kot opomin pa se pojavi slika petrolejke z ljudskim motivom, na
besedilo Na hi e vam štakor (štakor – podgana). Vizualna podoba
kompozicijskih slik v skladbi Naif pri obravnavi v gimnaziji spodbuja k
razmišljanju o neposrednem prepletu med glasbeno in likovno govorico, ki se
zdru ita v skupni grafièni podobi; o (ne)doloèeni meri poustvarjalne izvajalske
svobode; o slikarskem navdihu za nastanek kompozicije in podobno.
Srebotnjakov ciklus skladb oziroma likovnih predlog z naslovom Spray
(1981) predstavlja nadaljnji prikaz, kako lahko umetnik skladatelj postane
umetnik slikar in nasprotno, kako ga obe veji umetnosti dopolnjujeta ter kako
lahko èrpa idejo iz enega pola zamisli in ga pretvarja v drugega. Prvi list Spraya z
naslovom Living in a Capsule je kola glasbeno zapisljivih in slikovnih
elementov, pri èemer so tudi elementi z notnimi èrtovji podrejeni grafièni
oblikovnosti. V teh èrtovjih je razpoznavna folklorna motivika. Pomemben del
pri pouku glasbe kot tudi pri umetnostni zgodovini predstavlja narodovo
bogastvo ter raziskovanje le-tega v številnih študijah o ljudski glasbi ter ljudski
likovni umetnosti. Tako blizu kot na tem podroèju se ti dve umetnosti ne
prepletata na nobenem drugem podroèje, saj si stilno, v doloèenem èasovnem
obdobju, medsebojno v popolnosti »odgovarjata«. Prva izmed pesmi, ki jo je
skladatelj Srebotnjak uporabil, je Prelepa je ihanska fara, druga pa izvira iz
pokrajine, ki je skladatelju e velikokrat rabila kot navdih, iz Rezije, z naslovom
Da jöra ta Banerina. Vsi drugi elementi so slikovni in prikazujejo bipolarni svet
med pode eljem in urbanostjo. Tudi pršec spraya zajema glavo mestnega èloveka
in poljedelsko rastlino, verjetno pa je simbolika še širša, saj gre pršec najprej
preko pesmi, ki preveva tako mesto kot pode elje. Obravnava te skladbe pri
pouku glasbe je pomembna v veè segmentih. Dijaki spoznavajo sodobno notacijo
oziroma njeno najbolj avantgardno smer, obenem pa lahko vidijo, da skladatelji
14
pridru il tudi izbiro vrstnega reda izbranih slik – kompozicij, ki se igrajo brez
presledkov, v predvidenem skupnem trajanju šestnajstih minut. Kot likovna
spodbuda so v ozadju motivi s slik Ivana Generaliæa, velikana naivne slikarske
umetnosti, odtod tudi ime Naif. Z dijaki razmišljamo o naivni umetnosti v
primerjavi z deli akademsko izobra enih umetnikov ter spoznavamo vrednost
obeh smeri. Razlo imo jim, da naivci niso obiskovali slikarskih šol, marveè je
podlaga za njihovo umetnost izredna nadarjenost, ki so jo nekateri, kot Ivan
Generaliæ ali pa Henri Rousseau, povedli na najvišjo svetovno raven. Srebotnjak
izlušèi posamezne elemente, ki so znaèilni za glasbeno izra anje. Kmeèki plesni
koraki mu slu ijo za ponazoritev metronomske oznake. Dijaki spoznavajo, kaj v
glasbi pomeni oznaka tempa ter njegov izvor iz prvobitnega gibanja nog pri hoji
ali pa pri plesnih postopih. Iz notnih èrtovij v sliki La noce tzigane – Ciganska
noè skladatelj sestavlja sliko cveta, ob strani pa je ljudski napev Podravine, kot je
na primer Lepa naša Marica, još je lepša Jelica. Srebotnjak je ljudske motive
(Spod kamena bistra voda teèe) vkljuèil tudi pri sliki Le feu – Ogenj, dopolnjuje
pa jih likovna ponazoritev ognja na vrhu kmeèke hiše, ki sika v fff-jevskih
glissandih. Kot opomin pa se pojavi slika petrolejke z ljudskim motivom, na
besedilo Na hi e vam štakor (štakor – podgana). Vizualna podoba
kompozicijskih slik v skladbi Naif pri obravnavi v gimnaziji spodbuja k
razmišljanju o neposrednem prepletu med glasbeno in likovno govorico, ki se
zdru ita v skupni grafièni podobi; o (ne)doloèeni meri poustvarjalne izvajalske
svobode; o slikarskem navdihu za nastanek kompozicije in podobno.
Srebotnjakov ciklus skladb oziroma likovnih predlog z naslovom Spray
(1981) predstavlja nadaljnji prikaz, kako lahko umetnik skladatelj postane
umetnik slikar in nasprotno, kako ga obe veji umetnosti dopolnjujeta ter kako
lahko èrpa idejo iz enega pola zamisli in ga pretvarja v drugega. Prvi list Spraya z
naslovom Living in a Capsule je kola glasbeno zapisljivih in slikovnih
elementov, pri èemer so tudi elementi z notnimi èrtovji podrejeni grafièni
oblikovnosti. V teh èrtovjih je razpoznavna folklorna motivika. Pomemben del
pri pouku glasbe kot tudi pri umetnostni zgodovini predstavlja narodovo
bogastvo ter raziskovanje le-tega v številnih študijah o ljudski glasbi ter ljudski
likovni umetnosti. Tako blizu kot na tem podroèju se ti dve umetnosti ne
prepletata na nobenem drugem podroèje, saj si stilno, v doloèenem èasovnem
obdobju, medsebojno v popolnosti »odgovarjata«. Prva izmed pesmi, ki jo je
skladatelj Srebotnjak uporabil, je Prelepa je ihanska fara, druga pa izvira iz
pokrajine, ki je skladatelju e velikokrat rabila kot navdih, iz Rezije, z naslovom
Da jöra ta Banerina. Vsi drugi elementi so slikovni in prikazujejo bipolarni svet
med pode eljem in urbanostjo. Tudi pršec spraya zajema glavo mestnega èloveka
in poljedelsko rastlino, verjetno pa je simbolika še širša, saj gre pršec najprej
preko pesmi, ki preveva tako mesto kot pode elje. Obravnava te skladbe pri
pouku glasbe je pomembna v veè segmentih. Dijaki spoznavajo sodobno notacijo
oziroma njeno najbolj avantgardno smer, obenem pa lahko vidijo, da skladatelji
14
