Page 13 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 13
ija Mihevc, SINERGIJA UMETNOSTI V LUÈI GIMNAZIJSKE GLASBENE DIDAKTIKE
bela pa cveti v objemu svoje okolice. Stavek je oblikovno zgrajen kot tema z
variacijami. Dijaki ob analitiènem poslušanju sledijo skladateljevi obdelavi teme
in ugotavljajo, v èem se posamezne variacije med seboj razlikujejo.
Munchova slika Melanholija predstavlja navdih za zadnji stavek Kopaèeve
kompozicije. Redukcija misli osamljenega èloveka na pla i se zrcali v skopi
odmerjenosti uporabljenega materiala, ki se v klavirski igri zmanjša na element
èiste kvinte ter ajoutaciji sekste le-tej. Podobno je skladatelj minimiziral tudi
solistièni vzorec, saj veèinoma temelji na postopih simetriènega modusa, ki pa je
vèasih spremenjen z dodajanjem poltona.
Tudi skladateljica Bojana Šaljiæ Podešva, predstavnica mlajše generacije, je
navdih za svojo skladbo The picture za violonèelo in enajst-èlanski komorni
ansambel (1998) našla v slikarski stvaritvi tujega slikarja. Delo je napisala v
svojih študentskih letih, z njim pa je realizirala idejo, s katero je neposreden
slikarski navdih uporabila kot predlogo za svojo glasbeno kompozicijo.
Skladateljica je najprej detajlno ploskovno prenesla posamezne elemente slike La
Poetesse (1940) Joana Mirója na notno podlago, potem pa so ti liki dobili svoj
smisel v zapolnjeni gostoti notnega gradiva, ki je vizualno prevzelo podobo
Mirojeve slike. Tako nastala kompozicija temelji predvsem na kompleksni
ritmièni notaciji.
Skladateljica se pogosto ukvarja z elektroakustièno glasbo in tudi
inštrumentarijem, ki v svoji vizualni podobi spominja na kiparske instalacije, npr.
ogromne plastiène vodovodne cevi na odru, ki slu ijo tudi kot inštrument –
tolkalo. Povsem drugaèe poslušalci skladbo obèutijo ob neposredni odrski
izvedbi, kjer pomembno vlogo igra tudi segment vizualnega, nasprotno pa
skladba ob samo slušnem spremljanju v izvedbi preko radijskega medija postane
skoraj brezpredmetna. Glasbila, sestavljena iz predmetov, ki v osnovi sicer ne
slu ijo glasbenim namenom, pa lahko v razredu marsikdaj nadomestijo slabše
opremljene šolske inštrumentarije. Dijaki ob njih realizirajo svojo ustvarjalno
zamisel, vse od izbire materiala za izdelavo pa do zanimive konène podobe
»improviziranega« glasbila, ki ga nato preizkusijo v skupinskem muziciranju.
Med ustvarjalci vèasih zasledimo tudi take, ki se odlikujejo na kar dveh
umetniških podroèjih. Mednje lahko prištevamo skladatelja Alojza Srebotnjaka,
ki je svoje glasbene umetnine vèasih dopolnil tudi z lastnimi likovnimi
upodobitvami, spet drugiè pa je kompozicije zasnoval tako, da je v ospredje
postavil umetniško grafièno podobo le-teh. V ta okvir sodi tudi njegova skladba
Naif, kjer reproduktivni umetniki svojo na pol improvizacijsko igro usmerjajo po
danih narisanih podobah. Delo, nastalo leta 1977, je oblikoval kot kola petih slik
z naslovi Le feu – Ogenj; Conversations paysannes – Kmeèki pogovori; La mort
de Virius – Smrt Viriusa; La noce tzigane – Ciganska noè in Requisition –
Odvzem. Skladatelj je pomembnejšo plat grafike nad zvoènim poudaril s tem, da
je predpisal poljubno izvajalsko zasedbo za to delo. Umetniški svobodi je
13
bela pa cveti v objemu svoje okolice. Stavek je oblikovno zgrajen kot tema z
variacijami. Dijaki ob analitiènem poslušanju sledijo skladateljevi obdelavi teme
in ugotavljajo, v èem se posamezne variacije med seboj razlikujejo.
Munchova slika Melanholija predstavlja navdih za zadnji stavek Kopaèeve
kompozicije. Redukcija misli osamljenega èloveka na pla i se zrcali v skopi
odmerjenosti uporabljenega materiala, ki se v klavirski igri zmanjša na element
èiste kvinte ter ajoutaciji sekste le-tej. Podobno je skladatelj minimiziral tudi
solistièni vzorec, saj veèinoma temelji na postopih simetriènega modusa, ki pa je
vèasih spremenjen z dodajanjem poltona.
Tudi skladateljica Bojana Šaljiæ Podešva, predstavnica mlajše generacije, je
navdih za svojo skladbo The picture za violonèelo in enajst-èlanski komorni
ansambel (1998) našla v slikarski stvaritvi tujega slikarja. Delo je napisala v
svojih študentskih letih, z njim pa je realizirala idejo, s katero je neposreden
slikarski navdih uporabila kot predlogo za svojo glasbeno kompozicijo.
Skladateljica je najprej detajlno ploskovno prenesla posamezne elemente slike La
Poetesse (1940) Joana Mirója na notno podlago, potem pa so ti liki dobili svoj
smisel v zapolnjeni gostoti notnega gradiva, ki je vizualno prevzelo podobo
Mirojeve slike. Tako nastala kompozicija temelji predvsem na kompleksni
ritmièni notaciji.
Skladateljica se pogosto ukvarja z elektroakustièno glasbo in tudi
inštrumentarijem, ki v svoji vizualni podobi spominja na kiparske instalacije, npr.
ogromne plastiène vodovodne cevi na odru, ki slu ijo tudi kot inštrument –
tolkalo. Povsem drugaèe poslušalci skladbo obèutijo ob neposredni odrski
izvedbi, kjer pomembno vlogo igra tudi segment vizualnega, nasprotno pa
skladba ob samo slušnem spremljanju v izvedbi preko radijskega medija postane
skoraj brezpredmetna. Glasbila, sestavljena iz predmetov, ki v osnovi sicer ne
slu ijo glasbenim namenom, pa lahko v razredu marsikdaj nadomestijo slabše
opremljene šolske inštrumentarije. Dijaki ob njih realizirajo svojo ustvarjalno
zamisel, vse od izbire materiala za izdelavo pa do zanimive konène podobe
»improviziranega« glasbila, ki ga nato preizkusijo v skupinskem muziciranju.
Med ustvarjalci vèasih zasledimo tudi take, ki se odlikujejo na kar dveh
umetniških podroèjih. Mednje lahko prištevamo skladatelja Alojza Srebotnjaka,
ki je svoje glasbene umetnine vèasih dopolnil tudi z lastnimi likovnimi
upodobitvami, spet drugiè pa je kompozicije zasnoval tako, da je v ospredje
postavil umetniško grafièno podobo le-teh. V ta okvir sodi tudi njegova skladba
Naif, kjer reproduktivni umetniki svojo na pol improvizacijsko igro usmerjajo po
danih narisanih podobah. Delo, nastalo leta 1977, je oblikoval kot kola petih slik
z naslovi Le feu – Ogenj; Conversations paysannes – Kmeèki pogovori; La mort
de Virius – Smrt Viriusa; La noce tzigane – Ciganska noè in Requisition –
Odvzem. Skladatelj je pomembnejšo plat grafike nad zvoènim poudaril s tem, da
je predpisal poljubno izvajalsko zasedbo za to delo. Umetniški svobodi je
13
