Page 11 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 11
ija Mihevc, SINERGIJA UMETNOSTI V LUÈI GIMNAZIJSKE GLASBENE DIDAKTIKE
enski akt z glasbili, izhajajoèimi iz helenistiène dobe (primerjamo lahko podobe
v lonèarstvu). V šoli je to idealen zgled povezave stare grške kulture, njenega
pojmovanja pomembnosti glasbe ter pomena klasiène dobe za celoten evropski
kulturni razvoj. Za dijake zanimiv je zapis skupine not v tretji sliki (z znakom, ki
pomeni, da jih izvajalec zaigra èim hitreje), ki se prelivajo med posameznimi
modalnimi centri, glasbeno bolj izobra eni pa v skladbi lahko poišèejo celotno
serijo dvanajstih tonov, ki jih skladatelj uporabi ob koncu pete in v šesti sliki. Pri
obravnavi izpostavimo tudi izrazito poliritmijo v sedmi sliki, ki se na koncu slike
poèasi umirja z dolgimi ostinatnimi toni. Dijake v razredu pozovemo k lastni
ustvarjalnosti, da po vzoru Mihelèièeve napišejo lasten primer poliritmije, ki jo
nato tudi izvedejo.
Med slovenskimi skladatelji, ki so iskali inspiracijo v delih slovenskih
likovnih umetnikov, je tudi Bor Turel, najvidnejši predstavnik slovenske
eksperimentalne in elektroakustiène glasbe, ki svoja dela predstavlja tako na
koncertih, performansih, instalacijah kot tudi v sklopu intermedialnih projektov,
pri tem pa sodeluje tudi z animatorji, video umetniki in slikarji. Skladatelj je
pogosto sodeloval z Bojanom Gorencem, saj sta našla skupne iztoènice v samem
dialogu o umetnosti. Gorenèeve slike skladatelja vedno znova pritegnejo
predvsem v smislu razumevanja likovnega sveta. Rezultat takšnega sodelovanja
je Turelova skladba La flute qui fuit, ki je zvoèno opremila otvoritev razstave
Gorenèevih del v Be igrajski galeriji leta 1988, sedem let kasneje, zopet v
Be igrajski galeriji, pa tudi predstavitev skladateljevega CD-ja z naslovom Brez
hitrosti brez hrupa (1995), ki velja za prvo slovensko avtorsko plošèo, v celoti
posneto z elektroakustièno glasbo, za katero je knji ico likovno opremil Bojan
Gorenc.
Na drugi strani je Turel iskal navdih za skladbo Iz trupa trombe za trobento in
štirikanalni trak (1988) v delih slikarja Jo eta Tisnikarja, ob ogledu njegove
likovne razstave na temo smrti. Skladba, zasnovana kot triptih, poslušalca
popelje v svet razmišljanja o minljivosti èloveškega ivljenja. Predstavlja odsev
tematike, ki je bila Tisnikarju zaradi njegovega dela v mrtvašnici neizogibna
popotnica skozi ivljenje. Skladatelj v uvodu z izvirnimi in elektronsko
preoblikovanimi zvoki trobente prika e skoraj strašljivo ozraèje negotovosti in
èloveške stiske, obèasni kriki in presunljiv zvok trobente iz daljave, kakor
pretresljiva alostinka ali silovita prošnja po rešitvi iz brezupnega stanja, pa nas
opozarjajo na nemoè, usodo in minljivost ter krhkost èloveškega ivljenja.
Tisnikarjeve slike in Turelova glasba imajo stiène toèke v eksistencialnih
vprašanjih. Oba, tako slikar kot tudi skladatelj, sta v svoj medij preprièljivo
prenesla obèutja, navezujoèa se na tematiko smrti. Dela obeh pri mladih spro ijo
razmišljanje o bivanjski tematiki, o smislu in namenu ivljenja, o (ne)moèi usode
ipd. ter so lahko iztoènica za globlje iskanje odgovorov na ta vprašanja tudi za vse
tiste, ki svoja zvoèna in vizualna do ivetja ubesedijo in prelijejo na papir.
11
enski akt z glasbili, izhajajoèimi iz helenistiène dobe (primerjamo lahko podobe
v lonèarstvu). V šoli je to idealen zgled povezave stare grške kulture, njenega
pojmovanja pomembnosti glasbe ter pomena klasiène dobe za celoten evropski
kulturni razvoj. Za dijake zanimiv je zapis skupine not v tretji sliki (z znakom, ki
pomeni, da jih izvajalec zaigra èim hitreje), ki se prelivajo med posameznimi
modalnimi centri, glasbeno bolj izobra eni pa v skladbi lahko poišèejo celotno
serijo dvanajstih tonov, ki jih skladatelj uporabi ob koncu pete in v šesti sliki. Pri
obravnavi izpostavimo tudi izrazito poliritmijo v sedmi sliki, ki se na koncu slike
poèasi umirja z dolgimi ostinatnimi toni. Dijake v razredu pozovemo k lastni
ustvarjalnosti, da po vzoru Mihelèièeve napišejo lasten primer poliritmije, ki jo
nato tudi izvedejo.
Med slovenskimi skladatelji, ki so iskali inspiracijo v delih slovenskih
likovnih umetnikov, je tudi Bor Turel, najvidnejši predstavnik slovenske
eksperimentalne in elektroakustiène glasbe, ki svoja dela predstavlja tako na
koncertih, performansih, instalacijah kot tudi v sklopu intermedialnih projektov,
pri tem pa sodeluje tudi z animatorji, video umetniki in slikarji. Skladatelj je
pogosto sodeloval z Bojanom Gorencem, saj sta našla skupne iztoènice v samem
dialogu o umetnosti. Gorenèeve slike skladatelja vedno znova pritegnejo
predvsem v smislu razumevanja likovnega sveta. Rezultat takšnega sodelovanja
je Turelova skladba La flute qui fuit, ki je zvoèno opremila otvoritev razstave
Gorenèevih del v Be igrajski galeriji leta 1988, sedem let kasneje, zopet v
Be igrajski galeriji, pa tudi predstavitev skladateljevega CD-ja z naslovom Brez
hitrosti brez hrupa (1995), ki velja za prvo slovensko avtorsko plošèo, v celoti
posneto z elektroakustièno glasbo, za katero je knji ico likovno opremil Bojan
Gorenc.
Na drugi strani je Turel iskal navdih za skladbo Iz trupa trombe za trobento in
štirikanalni trak (1988) v delih slikarja Jo eta Tisnikarja, ob ogledu njegove
likovne razstave na temo smrti. Skladba, zasnovana kot triptih, poslušalca
popelje v svet razmišljanja o minljivosti èloveškega ivljenja. Predstavlja odsev
tematike, ki je bila Tisnikarju zaradi njegovega dela v mrtvašnici neizogibna
popotnica skozi ivljenje. Skladatelj v uvodu z izvirnimi in elektronsko
preoblikovanimi zvoki trobente prika e skoraj strašljivo ozraèje negotovosti in
èloveške stiske, obèasni kriki in presunljiv zvok trobente iz daljave, kakor
pretresljiva alostinka ali silovita prošnja po rešitvi iz brezupnega stanja, pa nas
opozarjajo na nemoè, usodo in minljivost ter krhkost èloveškega ivljenja.
Tisnikarjeve slike in Turelova glasba imajo stiène toèke v eksistencialnih
vprašanjih. Oba, tako slikar kot tudi skladatelj, sta v svoj medij preprièljivo
prenesla obèutja, navezujoèa se na tematiko smrti. Dela obeh pri mladih spro ijo
razmišljanje o bivanjski tematiki, o smislu in namenu ivljenja, o (ne)moèi usode
ipd. ter so lahko iztoènica za globlje iskanje odgovorov na ta vprašanja tudi za vse
tiste, ki svoja zvoèna in vizualna do ivetja ubesedijo in prelijejo na papir.
11
