Page 9 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 9
ija Mihevc, SINERGIJA UMETNOSTI V LUÈI GIMNAZIJSKE GLASBENE DIDAKTIKE
orkestra kot horizontalo ter visok register (predvsem prvih violin v troèrtani
oktavi) za poudarjeno figuro pastirja.
Zadnja slika, ki jo je skladatelj izbral za prikaz zime, je Škofja Loka v snegu
(1905). Pri pouku uèitelj uvodoma prika e fotografijo izbranega dela Škofje
Loke, ki ga je slikar upodobil tudi na svoji sliki, z namenom, da dijaki ugotovijo,
v katerem mestu je bila fotografija posneta. Sledi prikaz Groharjevega
umetniškega dela. Primerjava seveda govori v prid uporabljeni slikarski tehniki,
saj je slikar sliko ustvaril impulzivno, kosmièasto, na njej je ujel atmosfero
sne nega mete a. Analitièen pristop pa nato prenesemo tudi na kompozicijo, kjer
ugotovimo, da je skladatelj z zaèetnim pizzicatom v godalih in z vse gostejšo
orkestrsko strukturo v glasbo prenesel vzdušje, ki ga je na svoji sliki zajel Grohar,
ko je skozi okno Homanove gostilne v Škofji Loki opazoval sne ni mete .
Sklepamo lahko, da je skladatelju inspiracijo predstavljal prav slikarjev
kompozicijski pristop. Da bi Groharju uspelo na platno prenesti to zimsko idilo,
je namreè moral slikati zelo hitro in je tako barvne nanose ustvarjal kar z lopatico.
Èe kompozicijo predvajamo neposredno na raèunalniku s pomoèjo programa za
zapis not (npr. Finale) in jo projiciramo na platno v pogledu traku, lahko dijaki
obenem z zvoèno sliko opazujejo tudi vizualno gostoto orkestrske strukture, s
katero je skladatelj prenesel sne ni mete v glasbo.
Preden v razredu obravnavamo Petriæevo skladbo Štirje letni èasi po
Groharjevih platnih, lahko dijake spodbudimo, da sami poišèejo in navedejo
motive iz narave, ki lahko slu ijo kot vir navdiha umetnikom razliènih podroèij.
Tako denimo motive narave (jezera, reke, gore, ivali, rastline itd.) opevajo
ljudske pesmi (le-te pa kasneje v svojih delih pogosto uporabijo tudi skladatelji),
upodabljajo jih slikarji, o njih pišejo pesniki ipd. Dijaki v svojih razmišljanjih
navajajo tudi motive razliènih delov dneva, posameznih mesecev leta in
podobno, vsekakor pa se ustavijo tudi pri štirih letnih èasih. Tematika letnih
èasov ni nova; tako slikarji, kiparji kot tudi skladatelji so jo vedno znova
upodabljali ali pa uporabljali kot vir umetniškega navdiha. V tem kontekstu je
smiselna medpredmetno zasnovana obravnava razliènih umetniških stvaritev, kot
so: Jakopièeve slike Kri evniške cerkve, Celjski strop Celjske grofije, kjer je
osrednja perspektivna slika obdana s štirimi alegorijami letnih èasov, kiparske
upodobitve Janeza Pirnata ipd., tematiko letnih èasov pa so upodabljali tudi tuji
umetniki, med njimi npr. G. Arcimboldo.
Na glasbenem podroèju poleg Petriæeve skladbe dijaki lahko poslušajo tudi
Letne èase skladatelja Andreja Missona, ki je tematiko na besedilo Josipa Murna
uglasbil za mešani pevski zbor. Seveda je obravnava Missonove skladbe
dopolnjena z vsebinsko analizo Murnove pesmi in njenim prenosom v glasbo ter s
karakternim sovpadanjem med pesniškim in glasbenim izrazom. Pod enakim
naslovom Letni èasi je skladatelj Peter Iljiè Èajkovski zdru il svojih dvanajst
klavirskih skladb, ki ponazarjajo karakteristiko dvanajstih mesecev koledarskega
leta. Nenazadnje pa v razredu poslušamo tudi Vivaldijeve Štiri letne èase, ki
9
orkestra kot horizontalo ter visok register (predvsem prvih violin v troèrtani
oktavi) za poudarjeno figuro pastirja.
Zadnja slika, ki jo je skladatelj izbral za prikaz zime, je Škofja Loka v snegu
(1905). Pri pouku uèitelj uvodoma prika e fotografijo izbranega dela Škofje
Loke, ki ga je slikar upodobil tudi na svoji sliki, z namenom, da dijaki ugotovijo,
v katerem mestu je bila fotografija posneta. Sledi prikaz Groharjevega
umetniškega dela. Primerjava seveda govori v prid uporabljeni slikarski tehniki,
saj je slikar sliko ustvaril impulzivno, kosmièasto, na njej je ujel atmosfero
sne nega mete a. Analitièen pristop pa nato prenesemo tudi na kompozicijo, kjer
ugotovimo, da je skladatelj z zaèetnim pizzicatom v godalih in z vse gostejšo
orkestrsko strukturo v glasbo prenesel vzdušje, ki ga je na svoji sliki zajel Grohar,
ko je skozi okno Homanove gostilne v Škofji Loki opazoval sne ni mete .
Sklepamo lahko, da je skladatelju inspiracijo predstavljal prav slikarjev
kompozicijski pristop. Da bi Groharju uspelo na platno prenesti to zimsko idilo,
je namreè moral slikati zelo hitro in je tako barvne nanose ustvarjal kar z lopatico.
Èe kompozicijo predvajamo neposredno na raèunalniku s pomoèjo programa za
zapis not (npr. Finale) in jo projiciramo na platno v pogledu traku, lahko dijaki
obenem z zvoèno sliko opazujejo tudi vizualno gostoto orkestrske strukture, s
katero je skladatelj prenesel sne ni mete v glasbo.
Preden v razredu obravnavamo Petriæevo skladbo Štirje letni èasi po
Groharjevih platnih, lahko dijake spodbudimo, da sami poišèejo in navedejo
motive iz narave, ki lahko slu ijo kot vir navdiha umetnikom razliènih podroèij.
Tako denimo motive narave (jezera, reke, gore, ivali, rastline itd.) opevajo
ljudske pesmi (le-te pa kasneje v svojih delih pogosto uporabijo tudi skladatelji),
upodabljajo jih slikarji, o njih pišejo pesniki ipd. Dijaki v svojih razmišljanjih
navajajo tudi motive razliènih delov dneva, posameznih mesecev leta in
podobno, vsekakor pa se ustavijo tudi pri štirih letnih èasih. Tematika letnih
èasov ni nova; tako slikarji, kiparji kot tudi skladatelji so jo vedno znova
upodabljali ali pa uporabljali kot vir umetniškega navdiha. V tem kontekstu je
smiselna medpredmetno zasnovana obravnava razliènih umetniških stvaritev, kot
so: Jakopièeve slike Kri evniške cerkve, Celjski strop Celjske grofije, kjer je
osrednja perspektivna slika obdana s štirimi alegorijami letnih èasov, kiparske
upodobitve Janeza Pirnata ipd., tematiko letnih èasov pa so upodabljali tudi tuji
umetniki, med njimi npr. G. Arcimboldo.
Na glasbenem podroèju poleg Petriæeve skladbe dijaki lahko poslušajo tudi
Letne èase skladatelja Andreja Missona, ki je tematiko na besedilo Josipa Murna
uglasbil za mešani pevski zbor. Seveda je obravnava Missonove skladbe
dopolnjena z vsebinsko analizo Murnove pesmi in njenim prenosom v glasbo ter s
karakternim sovpadanjem med pesniškim in glasbenim izrazom. Pod enakim
naslovom Letni èasi je skladatelj Peter Iljiè Èajkovski zdru il svojih dvanajst
klavirskih skladb, ki ponazarjajo karakteristiko dvanajstih mesecev koledarskega
leta. Nenazadnje pa v razredu poslušamo tudi Vivaldijeve Štiri letne èase, ki
9
