Page 8 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 8
SBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
skladbi z naslovom Štirje letni èasi po Groharjevih platnih (1995/2002).
Skladatelj je sliko èasovno razpotegnil, z rastoèimi motivi, ki se imitacijsko, z
rahlo variabilnimi zakljuèki, vzpenjajo drug nad drugim, pa je ponazoril
prebujajoèe se cvetje na travnikih in kipeèe popke na drevesih. Uèitelj lahko v
razredu delo z motivom predstavi na razliène naèine. Vsekakor pa morajo dijaki
znati motiv slušno prepoznati v skladbi, to pa pomeni, da ga moramo iz skladbe
najprej izloèiti. Vèasih ga je nemogoèe zapeti ali zaigrati, kar bi bil prvi izbrani
korak, zaradi kompleksnosti ritma, melodike ipd. V takih primerih se da posnetek
motiva izlušèiti s programi za urejanje posnetkov. Dijaki lahko motiv tudi
oznaèijo v notni sliki in nato vizualno išèejo njegove ponovitve v rastoèi
strukturi; ob tem ugotavljajo, ali in na kakšen naèin jih je skladatelj spremenil.
Nazadnje motiviènemu delu sledijo tudi na posnetku.
Morda lahko ob tem spodbudimo tudi lastno ustvarjalnost dijakov, da isti
motiv uporabijo še na druge naèine, ki jih skladatelj v skladbi ni zaobjel.
Skladatelj je v Pomladi uporabil imitacijsko prepletanje glasov, tokrat v
figuralnih prelivih, ki spominjajo na mešanje impresionistiènih barv, ki jih je
Grohar vèasih nanašal kar z lopatico namesto s èopièem. Skladba lahko
predstavlja iztoènico za ustvarjalno delo v razredu, ki temelji tudi na tehnikah
imitacije. Kot osnovo dijaki vzamejo pentatoniko, ki jo oblikujejo v razliène
ritmièno in melodièno diferencirane vzorce; le-te ponavljajo v èasovnih zamikih
(imitacijah). S tem dobijo vedno nove vertikalne sklope, ki se seveda razlikujejo
tudi po zvoèni barvitosti. Èe je teh prepletov zvoènih barv na podlagi novo
ustvarjenih vertikal veliko, so lahko rezultati uporabljenih peterozvokov zaradi
veèjega števila celotonskih elementov, ki tvorijo te akorde, tudi impresionistièni
uèinki barvnih zabrisanosti.
Poleti, ko je tudi visoko v gorah vroèina, ki pre ene zadnje zaplate
ledeniškega snega, ozeleni tudi macesen, drevo, ki domuje pod oblaki. V zeleno
površino s travo prekritih gora se za irajo odtenki rdeèe barve. Ta poletni ar in
brezvetrje je z Groharjeve slike z naslovom Macesen (1904) skladatelj ponazoril
s subtilno igro harfe in solo violonèela, ki predstavlja osamljeno drevo. Ti
dvogovori prerastejo v mnoge tremole, ki spominjajo na Groharjeve barve,
naslikane v diagonalnih zamahih. Ob poslušanju posameznih delov Petriæeve
skladbe uèitelj vedno prika e tudi slikarjevo delo (reprodukcijo), ki je umetniku
slu ila kot ustvarjalni navdih. Tako dijaki vizualno primerjajo sliko s slušno,
zvoèno podobo in obenem neposredno išèejo razlike oziroma podobnosti med
njima.
Najbolj impresionistièno zabrisana slika, ki meji na abstraktnost, je Groharjev
Èrednik (1910). Èredo ovac vidimo samo kot planjavo, ki vsebuje tudi belo
barvo, iz nje pa štrli èrno-oran na figura pastirja brez kakršnih koli detajliranih
poudarkov. Tako kot je slika naslikana z dvema poantama, planjavo kot
horizontalo in èrednikom kot vertikalo, je tudi skladatelj uporabljal nizek register
8
skladbi z naslovom Štirje letni èasi po Groharjevih platnih (1995/2002).
Skladatelj je sliko èasovno razpotegnil, z rastoèimi motivi, ki se imitacijsko, z
rahlo variabilnimi zakljuèki, vzpenjajo drug nad drugim, pa je ponazoril
prebujajoèe se cvetje na travnikih in kipeèe popke na drevesih. Uèitelj lahko v
razredu delo z motivom predstavi na razliène naèine. Vsekakor pa morajo dijaki
znati motiv slušno prepoznati v skladbi, to pa pomeni, da ga moramo iz skladbe
najprej izloèiti. Vèasih ga je nemogoèe zapeti ali zaigrati, kar bi bil prvi izbrani
korak, zaradi kompleksnosti ritma, melodike ipd. V takih primerih se da posnetek
motiva izlušèiti s programi za urejanje posnetkov. Dijaki lahko motiv tudi
oznaèijo v notni sliki in nato vizualno išèejo njegove ponovitve v rastoèi
strukturi; ob tem ugotavljajo, ali in na kakšen naèin jih je skladatelj spremenil.
Nazadnje motiviènemu delu sledijo tudi na posnetku.
Morda lahko ob tem spodbudimo tudi lastno ustvarjalnost dijakov, da isti
motiv uporabijo še na druge naèine, ki jih skladatelj v skladbi ni zaobjel.
Skladatelj je v Pomladi uporabil imitacijsko prepletanje glasov, tokrat v
figuralnih prelivih, ki spominjajo na mešanje impresionistiènih barv, ki jih je
Grohar vèasih nanašal kar z lopatico namesto s èopièem. Skladba lahko
predstavlja iztoènico za ustvarjalno delo v razredu, ki temelji tudi na tehnikah
imitacije. Kot osnovo dijaki vzamejo pentatoniko, ki jo oblikujejo v razliène
ritmièno in melodièno diferencirane vzorce; le-te ponavljajo v èasovnih zamikih
(imitacijah). S tem dobijo vedno nove vertikalne sklope, ki se seveda razlikujejo
tudi po zvoèni barvitosti. Èe je teh prepletov zvoènih barv na podlagi novo
ustvarjenih vertikal veliko, so lahko rezultati uporabljenih peterozvokov zaradi
veèjega števila celotonskih elementov, ki tvorijo te akorde, tudi impresionistièni
uèinki barvnih zabrisanosti.
Poleti, ko je tudi visoko v gorah vroèina, ki pre ene zadnje zaplate
ledeniškega snega, ozeleni tudi macesen, drevo, ki domuje pod oblaki. V zeleno
površino s travo prekritih gora se za irajo odtenki rdeèe barve. Ta poletni ar in
brezvetrje je z Groharjeve slike z naslovom Macesen (1904) skladatelj ponazoril
s subtilno igro harfe in solo violonèela, ki predstavlja osamljeno drevo. Ti
dvogovori prerastejo v mnoge tremole, ki spominjajo na Groharjeve barve,
naslikane v diagonalnih zamahih. Ob poslušanju posameznih delov Petriæeve
skladbe uèitelj vedno prika e tudi slikarjevo delo (reprodukcijo), ki je umetniku
slu ila kot ustvarjalni navdih. Tako dijaki vizualno primerjajo sliko s slušno,
zvoèno podobo in obenem neposredno išèejo razlike oziroma podobnosti med
njima.
Najbolj impresionistièno zabrisana slika, ki meji na abstraktnost, je Groharjev
Èrednik (1910). Èredo ovac vidimo samo kot planjavo, ki vsebuje tudi belo
barvo, iz nje pa štrli èrno-oran na figura pastirja brez kakršnih koli detajliranih
poudarkov. Tako kot je slika naslikana z dvema poantama, planjavo kot
horizontalo in èrednikom kot vertikalo, je tudi skladatelj uporabljal nizek register
8
