Page 6 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 6
SBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
Uvod
Pojem grškega synergosa oziroma skupnega delovanja pogosto prepleta
umetniško ustvarjalnost na razliènih podroèjih, pod drobnogledom tega elaborata
pa je povezava med glasbeno in likovno umetnostjo. Seveda je treba poudariti, da
takšne povezave ne najdemo samo na teh dveh podroèjih; tako je denimo zaradi
narave same umetnost lirike v številnih glasbenih delih kot so samospevi, kantate,
opere, operete itd. še bolj prisotna. Te povezave so toliko bolj obèutene, ko
umetniki delujejo na manjšem geografskem prostoru, kakršna je Slovenija, kjer
se v prvi meri med seboj poznajo, v drugem aspektu pa jih vodi pomembnost
kulture za narodovo identiteto, predvsem v luèi èasa, ko je bila de ela politièno
podrejeno vpeta v skupnost narodov (Avstro-Ogrska in obe Jugoslaviji). V tem
smislu je bilo (in je še danes) v ospredju tudi šolstvo, kjer so uèitelji mlademu
èloveku lahko predstavili, kako pomembno je za narod, da spoznava svojo, torej
slovensko ustvarjalnost na vseh umetniških podroèjih. Holistièni pristop
obèudovalca umetnosti ni samo v razumevanju posameznih smeri, ampak v
celovitem dojemanju vplivov ene umetnosti na drugo, vkljuèno s širšo podlago
zgodovinske, sociološke, psihološke, filozofske ipd. integriranosti. Ta
konglomerat pouèevanja povezav med posameznimi diskurzi o umetnosti v
srednjem šolstvu polagoma prehaja v ospredje tudi zaradi najnovejših stremljenj
po medpredmetnosti šolskih kurikulov.
Sinergija skladatelja in slikarja
Slovenska glasbena tvornost nam pogosto razkriva številne povezave s poljem
likovne umetnosti. Le-te se na eni strani manifestirajo kot neposreden navdih, ki
so ga skladatelji èrpali v bogastvu domaèe ali tuje zakladnice likovnih del, na
drugi strani pa med glasbenimi ustvarjalci tudi pri nas, tako kot je bilo to znaèilno
denimo za A. Schönberga, E.T.A. Hoffmanna, M. K. Èiurlionisa, H. von
Alfvéna, L. Russola in druge, najdemo skladatelje, ki se uspešno spogledujejo
tudi z likovnim peresom in ustvarjajo dela na kar dveh umetniških podroèjih.
Med avtorji, ki so navdih za svoj glasbeni credo iskali v umetniških delih
slovenskih slikarjev izstopajo predvsem slovenski glasbeni ustvarjalci. Tako je
Ivo Petriæ na Groharjevih slikah zasnoval kar dve svoji kompoziciji za orkester.
Zanimivo je, da skladateljevi predniki, tako kot slikar Ivan Grohar, izvirajo iz
krajev pod Ratitovcem in da je bila gostilna v Zalem Logu, katere lastnica je bila
Petriæeva prababica, celo kraj prvega sreèanja slikarja Groharja in njegovega
impresionistiènega prijatelja Riharda Jakopièa.1 Dijaki slovenske impresionis-
tiène slikarje in njihova dela spoznajo e pri pouku umetnostne zgodovine v 1.
letniku, tako jim dela Ivana Groharja, ki so Petriæu slu ila za njegovo umetniško
ustvarjanje, niso nepoznana. Uèitelju glasbe lahko pri medpredmetni obravnavi
snovi v razredu pomaga tudi uèitelj umetnostne zgodovine. V okviru svojega
1 Vir: osebni intervju s skladateljem, avgusta 2008.
6
Uvod
Pojem grškega synergosa oziroma skupnega delovanja pogosto prepleta
umetniško ustvarjalnost na razliènih podroèjih, pod drobnogledom tega elaborata
pa je povezava med glasbeno in likovno umetnostjo. Seveda je treba poudariti, da
takšne povezave ne najdemo samo na teh dveh podroèjih; tako je denimo zaradi
narave same umetnost lirike v številnih glasbenih delih kot so samospevi, kantate,
opere, operete itd. še bolj prisotna. Te povezave so toliko bolj obèutene, ko
umetniki delujejo na manjšem geografskem prostoru, kakršna je Slovenija, kjer
se v prvi meri med seboj poznajo, v drugem aspektu pa jih vodi pomembnost
kulture za narodovo identiteto, predvsem v luèi èasa, ko je bila de ela politièno
podrejeno vpeta v skupnost narodov (Avstro-Ogrska in obe Jugoslaviji). V tem
smislu je bilo (in je še danes) v ospredju tudi šolstvo, kjer so uèitelji mlademu
èloveku lahko predstavili, kako pomembno je za narod, da spoznava svojo, torej
slovensko ustvarjalnost na vseh umetniških podroèjih. Holistièni pristop
obèudovalca umetnosti ni samo v razumevanju posameznih smeri, ampak v
celovitem dojemanju vplivov ene umetnosti na drugo, vkljuèno s širšo podlago
zgodovinske, sociološke, psihološke, filozofske ipd. integriranosti. Ta
konglomerat pouèevanja povezav med posameznimi diskurzi o umetnosti v
srednjem šolstvu polagoma prehaja v ospredje tudi zaradi najnovejših stremljenj
po medpredmetnosti šolskih kurikulov.
Sinergija skladatelja in slikarja
Slovenska glasbena tvornost nam pogosto razkriva številne povezave s poljem
likovne umetnosti. Le-te se na eni strani manifestirajo kot neposreden navdih, ki
so ga skladatelji èrpali v bogastvu domaèe ali tuje zakladnice likovnih del, na
drugi strani pa med glasbenimi ustvarjalci tudi pri nas, tako kot je bilo to znaèilno
denimo za A. Schönberga, E.T.A. Hoffmanna, M. K. Èiurlionisa, H. von
Alfvéna, L. Russola in druge, najdemo skladatelje, ki se uspešno spogledujejo
tudi z likovnim peresom in ustvarjajo dela na kar dveh umetniških podroèjih.
Med avtorji, ki so navdih za svoj glasbeni credo iskali v umetniških delih
slovenskih slikarjev izstopajo predvsem slovenski glasbeni ustvarjalci. Tako je
Ivo Petriæ na Groharjevih slikah zasnoval kar dve svoji kompoziciji za orkester.
Zanimivo je, da skladateljevi predniki, tako kot slikar Ivan Grohar, izvirajo iz
krajev pod Ratitovcem in da je bila gostilna v Zalem Logu, katere lastnica je bila
Petriæeva prababica, celo kraj prvega sreèanja slikarja Groharja in njegovega
impresionistiènega prijatelja Riharda Jakopièa.1 Dijaki slovenske impresionis-
tiène slikarje in njihova dela spoznajo e pri pouku umetnostne zgodovine v 1.
letniku, tako jim dela Ivana Groharja, ki so Petriæu slu ila za njegovo umetniško
ustvarjanje, niso nepoznana. Uèitelju glasbe lahko pri medpredmetni obravnavi
snovi v razredu pomaga tudi uèitelj umetnostne zgodovine. V okviru svojega
1 Vir: osebni intervju s skladateljem, avgusta 2008.
6
