Page 90 - Mešinovič, Sanela, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 90
enje in poučevanje geometrije
Slika 5.10
Oblikovanje figure
s tangramom
jejo zahtevnejše probleme (B). Tovrstni problemi učencem omogočajo, da si
rešitev predhodno miselno predstavijo, potem pa preverijo njeno pravilnost.
Primer 4 Koliko enakih kvadratov sestavlja lik na geoplošči (slika 5.11)?
Najprej moramo ugotoviti, koliko različnih kvadratov lahko oblikujemo
v notranjosti lika. Učenec mora sam poiskati strategijo reševanja. Nekateri
učenci ne izberejo nobene strategije in kvadrate oblikujejo zgolj po principu
slučajnosti. Drugi imajo že sistematičen pristop pri oblikovanju rešitev. Tak
geometrijski problem učenci običajno rešujejo na nesistematičen način, saj
gre za enostaven problem, kjer je malo rešitev. Učence moramo navajati na
uporabo strategij tudi pri enostavnih problemih. Tako pridobijo izkušnje, ki
jih uporabijo pri reševanju zahtevnejših problemov. V notranjosti lika lahko
oblikujemo dva različno velika kvadrata (A in B), zato dobimo dve rešitvi, in
sicer lahko oblikujemo 12 manjših ali 3 večje kvadrate.
Pri pouku geometrije naši učenci rešijo premalo problemov z več rešitvami.
Tovrstne probleme običajno zastavljamo in z učenci rešujemo pri pouku arit-
metike. Učbeniki v glavnem ponujajo geometrijske naloge z eno samo re-
šitvijo, čeprav vsakdanji življenjski problemi skoraj nikoli nimajo ene same
rešitve. Zato je nujno, da tudi pri pouku geometrije učence seznanimo s pro-
88
Slika 5.10
Oblikovanje figure
s tangramom
jejo zahtevnejše probleme (B). Tovrstni problemi učencem omogočajo, da si
rešitev predhodno miselno predstavijo, potem pa preverijo njeno pravilnost.
Primer 4 Koliko enakih kvadratov sestavlja lik na geoplošči (slika 5.11)?
Najprej moramo ugotoviti, koliko različnih kvadratov lahko oblikujemo
v notranjosti lika. Učenec mora sam poiskati strategijo reševanja. Nekateri
učenci ne izberejo nobene strategije in kvadrate oblikujejo zgolj po principu
slučajnosti. Drugi imajo že sistematičen pristop pri oblikovanju rešitev. Tak
geometrijski problem učenci običajno rešujejo na nesistematičen način, saj
gre za enostaven problem, kjer je malo rešitev. Učence moramo navajati na
uporabo strategij tudi pri enostavnih problemih. Tako pridobijo izkušnje, ki
jih uporabijo pri reševanju zahtevnejših problemov. V notranjosti lika lahko
oblikujemo dva različno velika kvadrata (A in B), zato dobimo dve rešitvi, in
sicer lahko oblikujemo 12 manjših ali 3 večje kvadrate.
Pri pouku geometrije naši učenci rešijo premalo problemov z več rešitvami.
Tovrstne probleme običajno zastavljamo in z učenci rešujemo pri pouku arit-
metike. Učbeniki v glavnem ponujajo geometrijske naloge z eno samo re-
šitvijo, čeprav vsakdanji življenjski problemi skoraj nikoli nimajo ene same
rešitve. Zato je nujno, da tudi pri pouku geometrije učence seznanimo s pro-
88
