Page 89 - Mešinovič, Sanela, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 89
Učenje geometrije po metodi van Hiele
??
Slika 5.9 Razvrščanje likov v drevesni prikaz
različnih kriterijih. »Učence moramo navajati skozi vsa leta izobraževanja, da
uporabljajo različne grafične prikaze, saj jih tako naučimo, da mora imeti
vsaka zapisana rešitev določenega problema naslednje lastnosti: natančnost,
jasnost, strogost in reverzibilnost« (Cotič 1996, 245).
Učenci v slovenski osnovni šoli spoznajo pravokotnost v 4. razredu kot po-
seben primer dveh premic, ki se sekata. S koti, med njimi tudi s pravim kotom,
učence seznanimo v 5. razredu, ko jih opazujejo v večkotniku in jih med seboj
primerjajo (Učni načrt 2011).
Van de Walle, Karp in Bay-Williams (2013) menijo, da je primerjanje dveh
kotov najboljši način, s katerim učenci usvojijo koncept kota, vendar didak-
tiki (Munier, Davichi in Merle 2008) ugotavljajo, da imajo učenci pogosto na-
pačne predstave, saj so prepričani, da je velikost kota odvisna od dolžine kra-
kov (kot z daljšima krakoma je tudi večji). Zato je pomembno, da učenci pri-
merjajo kote s kraki različnih dolžin. Naši petošolci pojem kot najprej spo-
znajo pri likih (Učni načrt 2011), kjer sta kraka kota omejeni ravni črti (daljici)
in ne poltraka s skupnim izhodiščem. Nato med seboj primerjajo velikost no-
tranjih kotov likov. Na tak način lahko učenci dobijo napačno predstavo o
pojmu kota in tudi o njegovi velikosti.
Primer 3 S tangramom oblikuj figuro. Uporabiti moraš vseh sedem likov, ki
se ne smejo prekrivati. Odgovori na vprašanja.
–Kako imenujemo lik, ki sestavlja glavo možiclja?
–Kateri liki sestavljajo trup možiclja?
–Koliko trikotnikov sestavlja noge možiclja?
Učencem najprej ponudimo manj zahtevne naloge (A), ki jih samostojno
rešujejo. Kasneje, ko imajo dovolj izkušenj s sestavljanjem tangrama, rešu-
87
??
Slika 5.9 Razvrščanje likov v drevesni prikaz
različnih kriterijih. »Učence moramo navajati skozi vsa leta izobraževanja, da
uporabljajo različne grafične prikaze, saj jih tako naučimo, da mora imeti
vsaka zapisana rešitev določenega problema naslednje lastnosti: natančnost,
jasnost, strogost in reverzibilnost« (Cotič 1996, 245).
Učenci v slovenski osnovni šoli spoznajo pravokotnost v 4. razredu kot po-
seben primer dveh premic, ki se sekata. S koti, med njimi tudi s pravim kotom,
učence seznanimo v 5. razredu, ko jih opazujejo v večkotniku in jih med seboj
primerjajo (Učni načrt 2011).
Van de Walle, Karp in Bay-Williams (2013) menijo, da je primerjanje dveh
kotov najboljši način, s katerim učenci usvojijo koncept kota, vendar didak-
tiki (Munier, Davichi in Merle 2008) ugotavljajo, da imajo učenci pogosto na-
pačne predstave, saj so prepričani, da je velikost kota odvisna od dolžine kra-
kov (kot z daljšima krakoma je tudi večji). Zato je pomembno, da učenci pri-
merjajo kote s kraki različnih dolžin. Naši petošolci pojem kot najprej spo-
znajo pri likih (Učni načrt 2011), kjer sta kraka kota omejeni ravni črti (daljici)
in ne poltraka s skupnim izhodiščem. Nato med seboj primerjajo velikost no-
tranjih kotov likov. Na tak način lahko učenci dobijo napačno predstavo o
pojmu kota in tudi o njegovi velikosti.
Primer 3 S tangramom oblikuj figuro. Uporabiti moraš vseh sedem likov, ki
se ne smejo prekrivati. Odgovori na vprašanja.
–Kako imenujemo lik, ki sestavlja glavo možiclja?
–Kateri liki sestavljajo trup možiclja?
–Koliko trikotnikov sestavlja noge možiclja?
Učencem najprej ponudimo manj zahtevne naloge (A), ki jih samostojno
rešujejo. Kasneje, ko imajo dovolj izkušenj s sestavljanjem tangrama, rešu-
87
