Page 80 - Mešinovič, Sanela, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 80
enje in poučevanje geometrije
nje, bo učiteljeva neposredna pomoč neuspešna, saj bo brez razumevanja
le posnemal učiteljevo razlago – takrat pa ne moremo govoriti o učenčevem
napredku. Napredek učenca učitelj ugotovi tako, da posluša, kaj je učenec
samostojno odkril. Torej dober učitelj ni tisti, ki z razumljivo razlago učence
nauči, ampak tisti, ki prepozna težave učencev in jih vodi k uspešni izgradnji
lastnega znanja.
V nasprotju s Piagetovim prepričanjem van Hiele verjame, da je kognitivni
razvoj v geometriji mogoče pospešiti z ustreznim učenjem in poučevanjem.
Van Hiele je prispeval podrobna pojasnila, kako naj bi učitelj deloval, da bi
učencem omogočil hitrejši in enostavnejši prehod na višjo stopnjo, Piaget
pa je prepričan, da lahko otroci preidejo na višjo stopnjo le z lastnim delova-
njem, ki je odvisno od njihove starosti.
Denisova (1987 v Clements in Battista 1992) je s pomočjo raziskave ugoto-
vila povezanost Piagetovih stopenj kognitivnega razvoja z van Hielovimi sto-
pnjami razvoja geometrijskega mišljenja. Pravi, da van Hielove stopnje pote-
kajo hierarhično preko Piagetove stopnje konkretnih in formalnih operacij.
Kljub temu pa van Hiele meni, da nivoji in obdobja, ki jih je opisal Piaget, niso
povezani s starostjo, ampak so značilni za učne procese ne glede na starost,
pri kateri potekajo. Van Hiele se s Piagotevim prepričanjem, da je logično mi-
šljenje osnovno mišljenje, ni strinjal. Trdil je, da je logično mišljenje mogoče
razviti le na temeljih prejšnjih stopenj mišljenja, ki jih Piaget ni poznal, saj je
predhodno odkril stopnje drugačne narave (Clements in Battista 1992).
Kognitivni psihologi
Razvoj geometrijskih predstav so preučevali številni kognitivni psihologi, ki
so si prizadevali, da bi razumeli, kako se učenci učijo geometrijo. Pri tem so
poskusili vključiti spoznanja iz psihologije, filozofije, jezikoslovja in umetne
inteligence. Med najopaznejšimi kognitivnimi psihologi, ki so preučevali ra-
zvoj geometrijskih predstav, sta Anderson in Greeno. Podrobno sta raziskala
kognitivne procese, ki so potrebni za reševanje geometrijskih problemov,
in izdelala računalniške simulacije miselnih procesov (Clements in Battista
1992).
Andersonov kognitivni model. V svojem kognitivnem modelu (model ACT
– Adaptive Control of Thought) Anderson (1983) poudarja dva tipa znanja, in
sicer deklarativno in proceduralno. Deklarativno znanje je »vedeti, kaj« (npr.
poznati postulate in teoreme in jih predstaviti oz. opisati), proceduralno zna-
nje pa je »vedeti, kako« in se kaže v delovanju. Nanaša se na akcije, ki se mo-
rajo zgoditi, da bi dobili rezultat.
78
nje, bo učiteljeva neposredna pomoč neuspešna, saj bo brez razumevanja
le posnemal učiteljevo razlago – takrat pa ne moremo govoriti o učenčevem
napredku. Napredek učenca učitelj ugotovi tako, da posluša, kaj je učenec
samostojno odkril. Torej dober učitelj ni tisti, ki z razumljivo razlago učence
nauči, ampak tisti, ki prepozna težave učencev in jih vodi k uspešni izgradnji
lastnega znanja.
V nasprotju s Piagetovim prepričanjem van Hiele verjame, da je kognitivni
razvoj v geometriji mogoče pospešiti z ustreznim učenjem in poučevanjem.
Van Hiele je prispeval podrobna pojasnila, kako naj bi učitelj deloval, da bi
učencem omogočil hitrejši in enostavnejši prehod na višjo stopnjo, Piaget
pa je prepričan, da lahko otroci preidejo na višjo stopnjo le z lastnim delova-
njem, ki je odvisno od njihove starosti.
Denisova (1987 v Clements in Battista 1992) je s pomočjo raziskave ugoto-
vila povezanost Piagetovih stopenj kognitivnega razvoja z van Hielovimi sto-
pnjami razvoja geometrijskega mišljenja. Pravi, da van Hielove stopnje pote-
kajo hierarhično preko Piagetove stopnje konkretnih in formalnih operacij.
Kljub temu pa van Hiele meni, da nivoji in obdobja, ki jih je opisal Piaget, niso
povezani s starostjo, ampak so značilni za učne procese ne glede na starost,
pri kateri potekajo. Van Hiele se s Piagotevim prepričanjem, da je logično mi-
šljenje osnovno mišljenje, ni strinjal. Trdil je, da je logično mišljenje mogoče
razviti le na temeljih prejšnjih stopenj mišljenja, ki jih Piaget ni poznal, saj je
predhodno odkril stopnje drugačne narave (Clements in Battista 1992).
Kognitivni psihologi
Razvoj geometrijskih predstav so preučevali številni kognitivni psihologi, ki
so si prizadevali, da bi razumeli, kako se učenci učijo geometrijo. Pri tem so
poskusili vključiti spoznanja iz psihologije, filozofije, jezikoslovja in umetne
inteligence. Med najopaznejšimi kognitivnimi psihologi, ki so preučevali ra-
zvoj geometrijskih predstav, sta Anderson in Greeno. Podrobno sta raziskala
kognitivne procese, ki so potrebni za reševanje geometrijskih problemov,
in izdelala računalniške simulacije miselnih procesov (Clements in Battista
1992).
Andersonov kognitivni model. V svojem kognitivnem modelu (model ACT
– Adaptive Control of Thought) Anderson (1983) poudarja dva tipa znanja, in
sicer deklarativno in proceduralno. Deklarativno znanje je »vedeti, kaj« (npr.
poznati postulate in teoreme in jih predstaviti oz. opisati), proceduralno zna-
nje pa je »vedeti, kako« in se kaže v delovanju. Nanaša se na akcije, ki se mo-
rajo zgoditi, da bi dobili rezultat.
78
