Page 77 - Mešinovič, Sanela, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 77
Geometrijske predstave
Slika 5.2 Geometrijske oblike, ki so jih otroci prerisovali v Piagetovi raziskavi
(povzeto po Piaget in Inhelder 1967, 54)
Slika 5.3 Geometrijske oblike, ki so jih narisali otroci v Piagetovi raziskavi
(povzeto po Piaget in Inhelder 1967, 56)
razvijajo linearno z risanjem, jezikom in mišljenjem v splošnem (Wittmann
2010), in svojo trditev zagovarjata s primeri risb otrok (npr. otrok je lahko na-
risal drevo s pravimi koti, ni pa mogel narisati kvadrata) (Clements in Battista
1992).
Projektivne relacije nastopijo takrat, ko otrok razvije sposobnost predstave
o prostoru z drugih perspektiv in ne več samo s svoje perspektive, kar je zna-
čilno za obdobje konkretnih operacij. Znan je preizkus »tri gore«, s katerim so
ugotavljali otrokovo zmožnost privzeti drugo perspektivo. Na podlagi tega
preizkusa sta Piaget in Inhelder sklepala, da je koordinacija različnih perspek-
tiv predpogoj pri izgradnji enostavnih projektivnih relacij (Clements in Batti-
sta 1992). Ena izmed projektivnih lastnosti, ki jih v tem obdobju razvije otrok,
je ravnost, saj so ravne črte videti ravne z vsakega zornega kota (Piaget in
Inhelder 1967).
Evklidske relacije se razvijejo v obdobju formalnih operacij. To so tiste geo-
metrijske lastnosti, ki se nanašajo na velikost, razdaljo in usmerjenost, kar po-
sledično vodi v merjenje dolžine, kotov, površine ipd. (Dickson, Brown in Gib-
son 1984). Piaget in Inhelder (1967) sta raziskovala, kako otroci gradijo geome-
trijske predstave, medtem ko prehajajo iz projektivnega v evklidski prostor.
S konstrukcijo podobnih geometrijskih oblik sta prikazala postopno usvaja-
75
Slika 5.2 Geometrijske oblike, ki so jih otroci prerisovali v Piagetovi raziskavi
(povzeto po Piaget in Inhelder 1967, 54)
Slika 5.3 Geometrijske oblike, ki so jih narisali otroci v Piagetovi raziskavi
(povzeto po Piaget in Inhelder 1967, 56)
razvijajo linearno z risanjem, jezikom in mišljenjem v splošnem (Wittmann
2010), in svojo trditev zagovarjata s primeri risb otrok (npr. otrok je lahko na-
risal drevo s pravimi koti, ni pa mogel narisati kvadrata) (Clements in Battista
1992).
Projektivne relacije nastopijo takrat, ko otrok razvije sposobnost predstave
o prostoru z drugih perspektiv in ne več samo s svoje perspektive, kar je zna-
čilno za obdobje konkretnih operacij. Znan je preizkus »tri gore«, s katerim so
ugotavljali otrokovo zmožnost privzeti drugo perspektivo. Na podlagi tega
preizkusa sta Piaget in Inhelder sklepala, da je koordinacija različnih perspek-
tiv predpogoj pri izgradnji enostavnih projektivnih relacij (Clements in Batti-
sta 1992). Ena izmed projektivnih lastnosti, ki jih v tem obdobju razvije otrok,
je ravnost, saj so ravne črte videti ravne z vsakega zornega kota (Piaget in
Inhelder 1967).
Evklidske relacije se razvijejo v obdobju formalnih operacij. To so tiste geo-
metrijske lastnosti, ki se nanašajo na velikost, razdaljo in usmerjenost, kar po-
sledično vodi v merjenje dolžine, kotov, površine ipd. (Dickson, Brown in Gib-
son 1984). Piaget in Inhelder (1967) sta raziskovala, kako otroci gradijo geome-
trijske predstave, medtem ko prehajajo iz projektivnega v evklidski prostor.
S konstrukcijo podobnih geometrijskih oblik sta prikazala postopno usvaja-
75
