Page 74 - Mešinovič, Sanela, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 74
enje in poučevanje geometrije
Miselno aktivnost učencev pri pouku geometrije lahko dosežemo z ustre-
znim pristopom (van Hiele 1959). Van Hiele (1959) je prispeval podrobna po-
jasnila, kako naj učitelj deluje, da učencem omogoči prehod na višjo stopnjo.
Učni proces, ki omogoča popolno razumevanje in prehod na višjo stopnjo,
poteka v petih fazah, predstavljenih v nadaljevanju, ki si ne sledijo nujno v
tem vrstnem redu (Fuys, Geddes in Tischler 1988; Usiskin 1982).
Preverjanje in seznanjanje. Učitelj učence seznani z novo vsebino (npr. s pri-
meri in protiprimeri) in hkrati ugotavlja, kakšno je njihovo predznanje o tej
vsebini.
Vodena orientacija. Učenec raziskuje novo vsebino s pomočjo ustreznega
didaktičnega gradiva, ki ga je učitelj skrbno izbral in pripravil. Take aktivnosti
bi postopoma morale učencem odkriti strukture, ki so značilne za to stopnjo.
Razlaga. Na podlagi predhodnih izkušenj učenci izrazijo svoje mnenje glede
struktur, ki so jih opazovali, in si jih med seboj izmenjajo. Učiteljeva vloga je
minimalna, saj učencem pomaga le pri uporabi natančnega in ustreznega
geometrijskega jezika.
Prosta orientacija. Učenci se srečajo in raziskujejo zahtevnejše geometrijske
probleme z odprto potjo pa tudi z odprtim ciljem.
Primer Raziskuj pravokotne trikotnike na geoplošči 3 × 3.
Osnovni namen takih problemov ni v razumevanju pojmov ali ponavlja-
nju snovi in različnih postopkov, ampak v pridobivanju znanj o obravnavanju
problemskih situacij. Predvsem skušamo učenca naučiti samostojnega raz-
mišljanja v novih situacijah, seveda na nivoju, ki ga zmore in razume (Allen
2006). To pa zahteva sposobnost postavitve izhodišč in ciljev, uporabo pre-
prostih orodij za strukturiranje ter sposobnost iskanja pravilnosti in zakonito-
sti v pregledno strukturirani množici. Gre torej za neka osnovna in preprosta
problemska znanja (Magajna 1996).
Primera različnih načinov raziskovanja, ki bi jih lahko izbrali učenci, sta:
– učenci izračunajo ploščine vseh različnih pravokotnih trikotnikov na
geoplošči 3 × 3 in jih nato uredijo po ploščini od najmanjšega do naj-
večjega;
– učenci pravokotne trikotnike razvrstijo glede na lastnost »je enako-
krak«.
72
Miselno aktivnost učencev pri pouku geometrije lahko dosežemo z ustre-
znim pristopom (van Hiele 1959). Van Hiele (1959) je prispeval podrobna po-
jasnila, kako naj učitelj deluje, da učencem omogoči prehod na višjo stopnjo.
Učni proces, ki omogoča popolno razumevanje in prehod na višjo stopnjo,
poteka v petih fazah, predstavljenih v nadaljevanju, ki si ne sledijo nujno v
tem vrstnem redu (Fuys, Geddes in Tischler 1988; Usiskin 1982).
Preverjanje in seznanjanje. Učitelj učence seznani z novo vsebino (npr. s pri-
meri in protiprimeri) in hkrati ugotavlja, kakšno je njihovo predznanje o tej
vsebini.
Vodena orientacija. Učenec raziskuje novo vsebino s pomočjo ustreznega
didaktičnega gradiva, ki ga je učitelj skrbno izbral in pripravil. Take aktivnosti
bi postopoma morale učencem odkriti strukture, ki so značilne za to stopnjo.
Razlaga. Na podlagi predhodnih izkušenj učenci izrazijo svoje mnenje glede
struktur, ki so jih opazovali, in si jih med seboj izmenjajo. Učiteljeva vloga je
minimalna, saj učencem pomaga le pri uporabi natančnega in ustreznega
geometrijskega jezika.
Prosta orientacija. Učenci se srečajo in raziskujejo zahtevnejše geometrijske
probleme z odprto potjo pa tudi z odprtim ciljem.
Primer Raziskuj pravokotne trikotnike na geoplošči 3 × 3.
Osnovni namen takih problemov ni v razumevanju pojmov ali ponavlja-
nju snovi in različnih postopkov, ampak v pridobivanju znanj o obravnavanju
problemskih situacij. Predvsem skušamo učenca naučiti samostojnega raz-
mišljanja v novih situacijah, seveda na nivoju, ki ga zmore in razume (Allen
2006). To pa zahteva sposobnost postavitve izhodišč in ciljev, uporabo pre-
prostih orodij za strukturiranje ter sposobnost iskanja pravilnosti in zakonito-
sti v pregledno strukturirani množici. Gre torej za neka osnovna in preprosta
problemska znanja (Magajna 1996).
Primera različnih načinov raziskovanja, ki bi jih lahko izbrali učenci, sta:
– učenci izračunajo ploščine vseh različnih pravokotnih trikotnikov na
geoplošči 3 × 3 in jih nato uredijo po ploščini od najmanjšega do naj-
večjega;
– učenci pravokotne trikotnike razvrstijo glede na lastnost »je enako-
krak«.
72
