Page 67 - Mešinovič, Sanela, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 67
Prostorske predstave
Prostorske predstave
Za razumevanje geometrije moramo imeti dobro razvito prostorsko pred-
stavo, saj je nujna pri vizualizaciji, načrtovanju in konstrukciji oblik, geome-
trijskem pogledu na fizični svet ter uporabi znakov za prikaz nevizualnih ma-
tematičnih konceptov in odnosov. Prostorska predstavljivost je zmožnost mi-
selne vizualizacije predmetov, transformacij in prostorskih odnosov. Zmo-
žnost prostorske predstavljivosti je Gardner (1995) poimenoval prostorska
inteligenca in je po njegovem ena izmed sedmih razmeroma samostojnih
človeških intelektualnih sposobnosti. Za prostorsko inteligenco so »najpo-
membnejše zmožnosti pravilnega zaznavanja vidnega sveta, izvajanja pre-
tvorb in sprememb začetnih zaznav, poustvarjanje vidikov svojih vidnih doži-
vetij, celo v odsotnosti ustreznih telesnih dražljajev« (Gardner 1995, 208). Raz-
iskave kažejo, da učni pristop, kjer je večja pozornost na razvijanju prostor-
skih, vizualnih in kinestetičnih zmožnosti učencev, pripomore k povezovanju
med različnimi reprezentacijami osnovnih konceptov (Bryant 2009; Sinclair,
Mamolo in Whiteley 2011).
Geometrije se ne moremo učiti, ne da bi imeli prostorske zmožnosti. Ob-
staja velik obseg dokazov, ki potrjujejo povezanost med geometrijskim zna-
njem in prostorskimi zmožnostmi (Lean in Clements 1981; Johnson in Meade
1987; Ben-Chaim, Lappan in Houang 1988; Nickson 2004). Prostorske pred-
stave izkoriščamo pri vseh matematičnih vsebinah (aritmetiki, merjenju, ob-
delavi podatkov idr.), in ne le pri geometriji. Številni matematiki in didaktiki
matematike menijo, da imata prostorska zmožnost in vizualna predstava bi-
stveno vlogo v matematičnem mišljenju (Lean in Clements 1981; Clements in
Battista 1992). Raziskave so pokazale, da je matematični uspeh v veliki meri
odvisen od prostorske zmožnosti na vseh razrednih stopnjah (Fennema in
Sherman 1977; Guay in McDaniel 1977; Clements in Battista 1992), saj večina
matematičnih konceptov zahteva vizualno predstavo, ki je osnova za usvaja-
nje zahtevnejših, abstraktnejših pojmov. Vendar imajo učitelji pogosto slabo
razvite vizualne predstave, potrebne za poučevanje geometrije, zato jih je
strah in ne vedo, kateri pristop ubrati (Battista, Wheatley in Talsma 1982; Sin-
clair, Mamolo in Whiteley 2011).
Rudolf Arnheim, psiholog umetnosti, vidnim in prostorskim predstavam
pripisuje vlogo osnovnega vira mišljenja in zmanjšuje vlogo jezika, ker meni,
da nismo zmožni jasno misliti o nekem procesu ali pojmu, če nam ne uspe
ustvariti njegove predstave (Gardner 1995). Na zmožnost prostorske predsta-
vljivosti vplivajo predvsem izkušnje, ki jih imamo z oblikami in prostorskimi
odnosi. Prve izkušnje pridobimo kmalu po rojstvu z opazovanjem in mani-
65
Prostorske predstave
Za razumevanje geometrije moramo imeti dobro razvito prostorsko pred-
stavo, saj je nujna pri vizualizaciji, načrtovanju in konstrukciji oblik, geome-
trijskem pogledu na fizični svet ter uporabi znakov za prikaz nevizualnih ma-
tematičnih konceptov in odnosov. Prostorska predstavljivost je zmožnost mi-
selne vizualizacije predmetov, transformacij in prostorskih odnosov. Zmo-
žnost prostorske predstavljivosti je Gardner (1995) poimenoval prostorska
inteligenca in je po njegovem ena izmed sedmih razmeroma samostojnih
človeških intelektualnih sposobnosti. Za prostorsko inteligenco so »najpo-
membnejše zmožnosti pravilnega zaznavanja vidnega sveta, izvajanja pre-
tvorb in sprememb začetnih zaznav, poustvarjanje vidikov svojih vidnih doži-
vetij, celo v odsotnosti ustreznih telesnih dražljajev« (Gardner 1995, 208). Raz-
iskave kažejo, da učni pristop, kjer je večja pozornost na razvijanju prostor-
skih, vizualnih in kinestetičnih zmožnosti učencev, pripomore k povezovanju
med različnimi reprezentacijami osnovnih konceptov (Bryant 2009; Sinclair,
Mamolo in Whiteley 2011).
Geometrije se ne moremo učiti, ne da bi imeli prostorske zmožnosti. Ob-
staja velik obseg dokazov, ki potrjujejo povezanost med geometrijskim zna-
njem in prostorskimi zmožnostmi (Lean in Clements 1981; Johnson in Meade
1987; Ben-Chaim, Lappan in Houang 1988; Nickson 2004). Prostorske pred-
stave izkoriščamo pri vseh matematičnih vsebinah (aritmetiki, merjenju, ob-
delavi podatkov idr.), in ne le pri geometriji. Številni matematiki in didaktiki
matematike menijo, da imata prostorska zmožnost in vizualna predstava bi-
stveno vlogo v matematičnem mišljenju (Lean in Clements 1981; Clements in
Battista 1992). Raziskave so pokazale, da je matematični uspeh v veliki meri
odvisen od prostorske zmožnosti na vseh razrednih stopnjah (Fennema in
Sherman 1977; Guay in McDaniel 1977; Clements in Battista 1992), saj večina
matematičnih konceptov zahteva vizualno predstavo, ki je osnova za usvaja-
nje zahtevnejših, abstraktnejših pojmov. Vendar imajo učitelji pogosto slabo
razvite vizualne predstave, potrebne za poučevanje geometrije, zato jih je
strah in ne vedo, kateri pristop ubrati (Battista, Wheatley in Talsma 1982; Sin-
clair, Mamolo in Whiteley 2011).
Rudolf Arnheim, psiholog umetnosti, vidnim in prostorskim predstavam
pripisuje vlogo osnovnega vira mišljenja in zmanjšuje vlogo jezika, ker meni,
da nismo zmožni jasno misliti o nekem procesu ali pojmu, če nam ne uspe
ustvariti njegove predstave (Gardner 1995). Na zmožnost prostorske predsta-
vljivosti vplivajo predvsem izkušnje, ki jih imamo z oblikami in prostorskimi
odnosi. Prve izkušnje pridobimo kmalu po rojstvu z opazovanjem in mani-
65
