Page 62 - Mešinovič, Sanela, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 62
enje in poučevanje geometrije
– učenec opiše kocko in kvader ter sestavi njuna modela; izdela, opiše in
nariše mrežo kocke in kvadra;
– učenec usvoji in prepozna pojme: polmer in premer kroga, sekanta,
tangenta, mimobežnica in tetiva; s šestilom nariše krožnico z danim
polmerom;
– učenec nariše krožni izsek, krožni lok, središčni kot in tetivo z dano dol-
žino; razlikuje med tetivo in sekanto;
– učenec nariše v dani razdalji od središča kroga premico in jo poimenuje
(sekanta, tangenta ali mimobežnica); tangento nariše v dani točki kro-
žnice tako, da upošteva dejstvo, da je tangenta pravokotna na polmer;
– učenec določi kvadratu, pravokotniku in krogu simetrale.
Na podlagi učnega načrta iz leta 2011 učenci poglabljajo znanje iz geome-
trije z reševanjem matematičnih problemov z življenjskimi situacijami.
V 7. razredu učenci rešijo veliko načrtovalnih nalog. Na tak način usvojijo
številne lastnosti trikotnikov in štirikotnikov ter odnose med geometrijskimi
oblikami. Večina ciljev v učnem načrtu, povezanih z geometrijo, zahteva iz-
delavo skic, zato je treba učence sistematično navajati na risanje skic (Učni
načrt 2002). Sedmošolci spoznajo nekatere osnovne transformacije, in sicer
zrcaljenje, premik in vrtež. Najprej jih obravnavajo z modeli, le zrcaljenje pa
tudi konstruirajo. Papirnati in žični modeli geometrijskih teles ter modeli za
potapljanje in oblačenje imajo pomembno vlogo pri vizualizaciji geometrij-
skih teles ter njihovih lastnosti, ki jih učenci spoznajo. Pri geometriji je vsako
leto več računskih nalog. Tako učenci 9. razreda obvladajo številne obrazce za
izračun obsega in ploščine trikotnikov, štirikotnikov ter kroga in obrazce za iz-
račun površine ter prostornine geometrijskih teles. Učenci tretjega vzgojno-
izobraževalnega obdobja naj bi pri pouku geometrije dosegli naslednje učne
cilje (Učni načrt 2002; 2011):
– učenec usvoji pojem orientacije in označi oglišča danega lika v zahte-
vanji orientaciji;
– učenec opiše in nariše medsebojno lego dveh krožnic in središčno raz-
daljo;
– učenec opiše trikotnik in označi oglišča, stranice in kote; sortirati in raz-
vrščati ga zna glede na kote in stranice ter pozna odnos med dolžinami
stranic (trikotniško pravilo);
– učenec razlikuje pojma notranji in zunanji kot trikotnika, štirikotnika in
večkotnika; pozna vsoto notranjih in zunanjih kotov trikotnika, štiriko-
tnika in večkotnika ter to uporabi v preprostih računskih nalogah;
60
– učenec opiše kocko in kvader ter sestavi njuna modela; izdela, opiše in
nariše mrežo kocke in kvadra;
– učenec usvoji in prepozna pojme: polmer in premer kroga, sekanta,
tangenta, mimobežnica in tetiva; s šestilom nariše krožnico z danim
polmerom;
– učenec nariše krožni izsek, krožni lok, središčni kot in tetivo z dano dol-
žino; razlikuje med tetivo in sekanto;
– učenec nariše v dani razdalji od središča kroga premico in jo poimenuje
(sekanta, tangenta ali mimobežnica); tangento nariše v dani točki kro-
žnice tako, da upošteva dejstvo, da je tangenta pravokotna na polmer;
– učenec določi kvadratu, pravokotniku in krogu simetrale.
Na podlagi učnega načrta iz leta 2011 učenci poglabljajo znanje iz geome-
trije z reševanjem matematičnih problemov z življenjskimi situacijami.
V 7. razredu učenci rešijo veliko načrtovalnih nalog. Na tak način usvojijo
številne lastnosti trikotnikov in štirikotnikov ter odnose med geometrijskimi
oblikami. Večina ciljev v učnem načrtu, povezanih z geometrijo, zahteva iz-
delavo skic, zato je treba učence sistematično navajati na risanje skic (Učni
načrt 2002). Sedmošolci spoznajo nekatere osnovne transformacije, in sicer
zrcaljenje, premik in vrtež. Najprej jih obravnavajo z modeli, le zrcaljenje pa
tudi konstruirajo. Papirnati in žični modeli geometrijskih teles ter modeli za
potapljanje in oblačenje imajo pomembno vlogo pri vizualizaciji geometrij-
skih teles ter njihovih lastnosti, ki jih učenci spoznajo. Pri geometriji je vsako
leto več računskih nalog. Tako učenci 9. razreda obvladajo številne obrazce za
izračun obsega in ploščine trikotnikov, štirikotnikov ter kroga in obrazce za iz-
račun površine ter prostornine geometrijskih teles. Učenci tretjega vzgojno-
izobraževalnega obdobja naj bi pri pouku geometrije dosegli naslednje učne
cilje (Učni načrt 2002; 2011):
– učenec usvoji pojem orientacije in označi oglišča danega lika v zahte-
vanji orientaciji;
– učenec opiše in nariše medsebojno lego dveh krožnic in središčno raz-
daljo;
– učenec opiše trikotnik in označi oglišča, stranice in kote; sortirati in raz-
vrščati ga zna glede na kote in stranice ter pozna odnos med dolžinami
stranic (trikotniško pravilo);
– učenec razlikuje pojma notranji in zunanji kot trikotnika, štirikotnika in
večkotnika; pozna vsoto notranjih in zunanjih kotov trikotnika, štiriko-
tnika in večkotnika ter to uporabi v preprostih računskih nalogah;
60
