Page 65 - Mešinovič, Sanela, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 65
Učenje in poučevanje geometrije v slovenski osnovni šoli
Preglednica 5.1 Število ur, predvidenih za posamezno matematično področje v učnih
načrtih za matematiko, ki sta bila sprejeta leta 1998 in leta 2011
Področje Leto Razred
. . . . . . . . .
Geometrija in merjenje
Aritmetika in algebra
Druge vsebine
Skupaj
membi učnega načrta. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju je aritme-
tiki in algebri namenjenih 290 ur, geometriji in merjenju pa le 58 ur. V drugem
vzgojno-izobraževalnem obdobju je aritmetiki in algebri namenjenih 243 ur,
geometriji in merjenju pa le 102 uri. V tretjem vzgojno-izobraževalnem ob-
dobju je aritmetiki in algebri namenjenih 180 ur, geometriji in merjenju pa
131 ur (Učni načrt 2002; 2011).
Čeprav geometrija omogoča reprezentacijo pojmov v matematiki, ki niso
nujno geometrijski in sami po sebi niso vizualni, je pri pouku matematike na
sekundarnem mestu. Parzysz (1988) meni, da so nekatere vsebine iz geome-
trije zahtevne tako za učence kot za učitelje, zato je geometrija na slabšem
položaju kot ostale matematične vsebine. V učnem načrtu iz leta 2011 je do-
dan sklop Matematični problemi in problemi z življenjskimi situacijami, kjer
lahko učenec poglablja znanje iz geometrije.
V učnem načrtu, sprejetem leta 2011, so, glede na učni načrt iz leta 1998,
zmanjšali število ur pri geometriji in merjenju za vsa tri vzgojno-izobraževal-
na obdobja (Učni načrt 2011). Nekaj teh ur so snovalci učnega načrta name-
nili novemu sklopu (tj. Matematični problemi in problemi z življenjskimi si-
tuacijami), ki povezuje znanje vseh vsebinskih sklopov. V prvem vzgojno-
izobraževalnem obdobju se je pri geometriji in merjenju zmanjšalo število
ur iz 65 na 58 ur, v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju iz 114 na 102
uri, v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa iz 132 na 131 ur, medtem
pa so cilji ostali enaki, kar pomeni, da imajo učitelji na razpolago manj ur za
obravnavanje vsebin iz geometrije. Če želijo tako učitelji obdelati vse vsebine
iz geometrije, morajo hiteti, kar pa lahko vpliva na kakovost znanja učencev.
Največ ur za obravnavo vsebin iz geometrije in merjenja so imeli (in še ve-
dno imajo) na razpolago učenci 9. razreda. Kot smo že omenili, rešujejo de-
63
Preglednica 5.1 Število ur, predvidenih za posamezno matematično področje v učnih
načrtih za matematiko, ki sta bila sprejeta leta 1998 in leta 2011
Področje Leto Razred
. . . . . . . . .
Geometrija in merjenje
Aritmetika in algebra
Druge vsebine
Skupaj
membi učnega načrta. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju je aritme-
tiki in algebri namenjenih 290 ur, geometriji in merjenju pa le 58 ur. V drugem
vzgojno-izobraževalnem obdobju je aritmetiki in algebri namenjenih 243 ur,
geometriji in merjenju pa le 102 uri. V tretjem vzgojno-izobraževalnem ob-
dobju je aritmetiki in algebri namenjenih 180 ur, geometriji in merjenju pa
131 ur (Učni načrt 2002; 2011).
Čeprav geometrija omogoča reprezentacijo pojmov v matematiki, ki niso
nujno geometrijski in sami po sebi niso vizualni, je pri pouku matematike na
sekundarnem mestu. Parzysz (1988) meni, da so nekatere vsebine iz geome-
trije zahtevne tako za učence kot za učitelje, zato je geometrija na slabšem
položaju kot ostale matematične vsebine. V učnem načrtu iz leta 2011 je do-
dan sklop Matematični problemi in problemi z življenjskimi situacijami, kjer
lahko učenec poglablja znanje iz geometrije.
V učnem načrtu, sprejetem leta 2011, so, glede na učni načrt iz leta 1998,
zmanjšali število ur pri geometriji in merjenju za vsa tri vzgojno-izobraževal-
na obdobja (Učni načrt 2011). Nekaj teh ur so snovalci učnega načrta name-
nili novemu sklopu (tj. Matematični problemi in problemi z življenjskimi si-
tuacijami), ki povezuje znanje vseh vsebinskih sklopov. V prvem vzgojno-
izobraževalnem obdobju se je pri geometriji in merjenju zmanjšalo število
ur iz 65 na 58 ur, v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju iz 114 na 102
uri, v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa iz 132 na 131 ur, medtem
pa so cilji ostali enaki, kar pomeni, da imajo učitelji na razpolago manj ur za
obravnavanje vsebin iz geometrije. Če želijo tako učitelji obdelati vse vsebine
iz geometrije, morajo hiteti, kar pa lahko vpliva na kakovost znanja učencev.
Največ ur za obravnavo vsebin iz geometrije in merjenja so imeli (in še ve-
dno imajo) na razpolago učenci 9. razreda. Kot smo že omenili, rešujejo de-
63
