Page 60 - Mešinovič, Sanela, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 60
enje in poučevanje geometrije
– učenec spozna geometrijske elemente: telesa, like, črte, točko;
– učenec izdela modele teles iz plastelina in gline ter modele likov iz kar-
tona in papirja;
– učenec prepozna, poimenuje in opiše osnovna geometrijska telesa ter
geometrijske like;
– učenec nariše črte (ravne, krive, sklenjene, nesklenjene in lomljene) in
geometrijske like prostoročno ter s šablono;
– učenec nariše in označi točko ter označi presečišče črt;
– učenec večkotnik nariše, označi oglišča in stranice ter lik pravilno poi-
menuje;
– učenec prepozna in nariše skladen lik;
– učenec prepozna simetrijo pri predmetih iz okolice in likih ter nariše
simetričen lik s pomočjo mreže.
Po letu 2011 učenci rišejo črte med dvema točkama in spoznajo pojem naj-
krajša razdalja med dvema točkama že v prvem vzgojno-izobraževalnem ob-
dobju. Pred letom 2011 smo s tem učence seznanili šele v 4. razredu. Poleg
tega je v posodobljenem učnem načrtu dodan sklop Matematični problemi
in problemi z življenjskimi situacijami, ki povezuje znanje vseh vsebinskih
sklopov, torej tudi geometrije.
V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju je geometrija postopoma ve-
dno abstraktnejša. Učenci spoznajo veliko novih in za njih še neznanih geo-
metrijskih pojmov. Poleg tega morajo prepoznati in poznati odnose med ge-
ometrijskimi elementi. Obravnavane pojme naj bi učenci ponazarjali ob raz-
novrstnih modelih, vendar je v praksi opaziti, da učitelji pogosto uporabljajo
le skice, ki pa nimajo takega učinka na razumevanje geometrijskih koncep-
tov kot konkretni didaktični pripomočki (Clements in Battista 1992). Večino
geometrijskih elementov, ki jih učenci spoznajo, tudi načrtajo, saj z načrto-
valnimi nalogami pridobivajo spretnosti pri uporabi geometrijskega orodja.
V tem obdobju pogosto uporabljajo simboliko. Učenci pri geometriji začnejo
računati. Tako že ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja upo-
rabljajo obrazce za izračun obsega in ploščine pravokotnika ter kvadrata in ju
uporabljajo pri izračunu obsega in ploščine kocke ter kvadra. Glede na učni
načrt pri matematiki (Učni načrt 2002; 2011) naj bi učenci v obdobju od 4. do
6. razreda dosegli naslednje cilje:
– učenec primerja prostornini dveh teles in meri prostornino s standar-
dnimi ter z nestandardnimi enotami ter jo oceni;
– učenec razlikuje med prostornino in površino;
58
– učenec spozna geometrijske elemente: telesa, like, črte, točko;
– učenec izdela modele teles iz plastelina in gline ter modele likov iz kar-
tona in papirja;
– učenec prepozna, poimenuje in opiše osnovna geometrijska telesa ter
geometrijske like;
– učenec nariše črte (ravne, krive, sklenjene, nesklenjene in lomljene) in
geometrijske like prostoročno ter s šablono;
– učenec nariše in označi točko ter označi presečišče črt;
– učenec večkotnik nariše, označi oglišča in stranice ter lik pravilno poi-
menuje;
– učenec prepozna in nariše skladen lik;
– učenec prepozna simetrijo pri predmetih iz okolice in likih ter nariše
simetričen lik s pomočjo mreže.
Po letu 2011 učenci rišejo črte med dvema točkama in spoznajo pojem naj-
krajša razdalja med dvema točkama že v prvem vzgojno-izobraževalnem ob-
dobju. Pred letom 2011 smo s tem učence seznanili šele v 4. razredu. Poleg
tega je v posodobljenem učnem načrtu dodan sklop Matematični problemi
in problemi z življenjskimi situacijami, ki povezuje znanje vseh vsebinskih
sklopov, torej tudi geometrije.
V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju je geometrija postopoma ve-
dno abstraktnejša. Učenci spoznajo veliko novih in za njih še neznanih geo-
metrijskih pojmov. Poleg tega morajo prepoznati in poznati odnose med ge-
ometrijskimi elementi. Obravnavane pojme naj bi učenci ponazarjali ob raz-
novrstnih modelih, vendar je v praksi opaziti, da učitelji pogosto uporabljajo
le skice, ki pa nimajo takega učinka na razumevanje geometrijskih koncep-
tov kot konkretni didaktični pripomočki (Clements in Battista 1992). Večino
geometrijskih elementov, ki jih učenci spoznajo, tudi načrtajo, saj z načrto-
valnimi nalogami pridobivajo spretnosti pri uporabi geometrijskega orodja.
V tem obdobju pogosto uporabljajo simboliko. Učenci pri geometriji začnejo
računati. Tako že ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja upo-
rabljajo obrazce za izračun obsega in ploščine pravokotnika ter kvadrata in ju
uporabljajo pri izračunu obsega in ploščine kocke ter kvadra. Glede na učni
načrt pri matematiki (Učni načrt 2002; 2011) naj bi učenci v obdobju od 4. do
6. razreda dosegli naslednje cilje:
– učenec primerja prostornini dveh teles in meri prostornino s standar-
dnimi ter z nestandardnimi enotami ter jo oceni;
– učenec razlikuje med prostornino in površino;
58
