Page 59 - Mešinovič, Sanela, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 59
enje in poučevanje geometrije 5
Učenje in poučevanje geometrije v slovenski osnovni šoli
V Sloveniji je pouk geometrije na začetku šolanja zgrajen na osnovi ideje »od
telesa k točki«, kar pomeni, da se učenje geometrije začne s prostorsko ge-
ometrijo, nadaljuje z ravninsko, šele nazadnje pa otroke seznanimo z različ-
nimi črtami in točko. Ta pristop je v skladu z otrokovim razvojem, saj dobi
otrok prve izkušnje z geometrijskimi elementi v prostoru s tridimenzional-
nimi predmeti. Šele ko ima dovolj konkretnih izkušenj z geometrijskimi te-
lesi, lahko pozornost usmeri na geometrijske like (Egsgard 1970). Dvodimen-
zionalne oblike sreča v obliki ploskev geometrijskih teles. Na tak način gra-
dimo geometrijo na otrokovih izkušnjah, ki temeljijo na konkretnih opera-
cijah. Osnovnih geometrijskih konceptov otroci ne usvajajo preko formal-
nih matematičnih definicij, ampak preko zgledov, ki so otrokom blizu (npr.
žoga, šotor, pločevinka, igralna kocka, vrata, sonce, prometni znaki idr.) (Co-
tič idr. 1998). Modeli geometrijskih oblik omogočajo pridobivanje prostorskih
in ravninskih predstav.
Naši osnovnošolci pouk geometrije začnejo z opazovanjem konkretnih
predmetov in razvijanjem sposobnosti orientacije v prostoru. Že v 1. razredu
se srečajo s kroglo, valjem, piramido, kocko, kvadrom in stožcem. Postopoma
spoznajo tudi njihove lastnosti, jih izdelujejo iz različnih materialov in jih opi-
šejo z naslednjimi pojmi: ploskev, rob in oglišče. Z opazovanjem in odtiskova-
njem mejnih ploskev teles preidemo na ravninske oblike. Weinzweig (1978)
trdi, da ravno odtiskovanje ploskev teles pripomore k razumevanju nekate-
rih lastnosti teles in spoznanju dvodimenzionalnih oblik. Na začetku učenci
spoznajo le nekatere pravilne like, kasneje pa tudi nepravilne. Likom določijo
lastnosti, jih narišejo, označijo oglišča in stranice ter jih poimenujejo glede
na število stranic. Srečajo se s simetrijo in spoznajo nekatere osnovne pojme
ravninske geometrije, kot sta črta in točka. Cilji, ki jih učenec pri pouku geo-
metrije doseže v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, so torej naslednji
(Učni načrt 2002; 2011):
– učenec opredeli položaj predmeta v prostoru in na ravnini ter se po
navodilih premika po prostoru in na ravnini;
– učenec razvija strategije branja in orientacije v mrežah, poteh, labirin-
tih;
57
Učenje in poučevanje geometrije v slovenski osnovni šoli
V Sloveniji je pouk geometrije na začetku šolanja zgrajen na osnovi ideje »od
telesa k točki«, kar pomeni, da se učenje geometrije začne s prostorsko ge-
ometrijo, nadaljuje z ravninsko, šele nazadnje pa otroke seznanimo z različ-
nimi črtami in točko. Ta pristop je v skladu z otrokovim razvojem, saj dobi
otrok prve izkušnje z geometrijskimi elementi v prostoru s tridimenzional-
nimi predmeti. Šele ko ima dovolj konkretnih izkušenj z geometrijskimi te-
lesi, lahko pozornost usmeri na geometrijske like (Egsgard 1970). Dvodimen-
zionalne oblike sreča v obliki ploskev geometrijskih teles. Na tak način gra-
dimo geometrijo na otrokovih izkušnjah, ki temeljijo na konkretnih opera-
cijah. Osnovnih geometrijskih konceptov otroci ne usvajajo preko formal-
nih matematičnih definicij, ampak preko zgledov, ki so otrokom blizu (npr.
žoga, šotor, pločevinka, igralna kocka, vrata, sonce, prometni znaki idr.) (Co-
tič idr. 1998). Modeli geometrijskih oblik omogočajo pridobivanje prostorskih
in ravninskih predstav.
Naši osnovnošolci pouk geometrije začnejo z opazovanjem konkretnih
predmetov in razvijanjem sposobnosti orientacije v prostoru. Že v 1. razredu
se srečajo s kroglo, valjem, piramido, kocko, kvadrom in stožcem. Postopoma
spoznajo tudi njihove lastnosti, jih izdelujejo iz različnih materialov in jih opi-
šejo z naslednjimi pojmi: ploskev, rob in oglišče. Z opazovanjem in odtiskova-
njem mejnih ploskev teles preidemo na ravninske oblike. Weinzweig (1978)
trdi, da ravno odtiskovanje ploskev teles pripomore k razumevanju nekate-
rih lastnosti teles in spoznanju dvodimenzionalnih oblik. Na začetku učenci
spoznajo le nekatere pravilne like, kasneje pa tudi nepravilne. Likom določijo
lastnosti, jih narišejo, označijo oglišča in stranice ter jih poimenujejo glede
na število stranic. Srečajo se s simetrijo in spoznajo nekatere osnovne pojme
ravninske geometrije, kot sta črta in točka. Cilji, ki jih učenec pri pouku geo-
metrije doseže v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, so torej naslednji
(Učni načrt 2002; 2011):
– učenec opredeli položaj predmeta v prostoru in na ravnini ter se po
navodilih premika po prostoru in na ravnini;
– učenec razvija strategije branja in orientacije v mrežah, poteh, labirin-
tih;
57
