Page 57 - Mešinovič, Sanela, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 57
Didaktična sredstva pri pouku geometrije
učitelji navajajo več utemeljenih razlogov, zakaj so izbrali določeno sredstvo,
kot manj izkušeni učitelji (Raphael in Wahlstrom 1989). Pri izbiri didaktičnega
sredstva mora biti učitelj pozoren na predhodno zastavljene cilje in vnaprej
predvideti njegov vpliv na učenčevo mišljenje. Preprosta fizična uporaba ge-
ometrijskih pripomočkov ni zadostna oz. ne zagotavlja smiselnega učenja.
Da bo učitelj dosegel želeni učinek, mora poučevanje in način dela prilago-
diti izbranemu pripomočku. Učence mora voditi k razmišljanju o lastni upo-
rabi pripomočka in k povezovanju izdelanih modelov z neformalnim zna-
njem geometrijskih konceptov (Clements in Battista 1992). Raziskava o vplivu
didaktičnih sredstev pri pouku matematike kaže, da učitelji didaktičnim sred-
stvom priznavajo pomemben delež v procesu pridobivanja abstraktnih ma-
tematičnih pojmov in reševanja problemov (Hodnik Čadež in Manfreda Kolar
2009). Vendar učitelji niso najbolj naklonjeni temu, da bi učni proces prila-
gajali didaktičnim pripomočkom, in raje prilagajajo didaktična sredstva svo-
jemu že obstoječemu načinu dela, saj to v poteku učnega procesa zahteva
manj sprememb (Gellert 2004). Napačne predstave, ki se pojavijo pri upo-
rabi sredstev, so po njihovem mnenju posledica pomanjkljivosti oz. slabosti
materialov (Hall 1998).
Nekateri učitelji didaktična sredstva učencem ponudijo le za popestritev
učne ure, namesto da bi jih uporabili kot orodja za učenje in z njimi prite-
gnili učence k sodelovanju ter aktivnemu učenju. Taki učitelji so prepričani,
da so didaktična sredstva pri učenju in poučevanju matematike nepotrebna
(Moyer 2001). Večina učiteljev meni, da se bodo učenci matematiko najbo-
lje naučili s postopnim uvajanjem postopkov, potrebnih za reševanje mate-
matičnih problemov, ter s ponavljanjem in z vadenjem teh postopkov (Smith
1996). Zato uporabljajo sredstva z namenom zabave, kar lahko ovira učenje in
razvrednoti učinkovitost sredstev pri učenju matematičnih konceptov, vemo
pa, da je učenje matematike s sredstvi smiselno le, če je njihova uporaba na-
menjena konstrukciji znanja (McNeil in Jarvin 2007).
Geoplošča
V geometriji je zaradi njene predstavljivosti veliko vsebin, pri katerih lahko
učencem ponudimo najrazličnejše pripomočke. Eden najbolj znanih je ge-
oplošča, s katero vizualiziramo osnovne geometrijske pojme. Najpogosteje
jo uporabljamo za konkretizacijo pojmov, kot so obseg, ploščina, trikotnik,
večkotnik, skladnost, osna in središčna simetrija, vzporednost, pravokotnost
ipd. Na njej učenci najprej prikažejo poljubne slike, zatem pa posamezne
osnovne like. Elastika, s katero prikažejo like, ponazarja črte. Ob hkratnem
modelu lika, ki ga imamo na tabli, povemo in pokažemo, da lik omejujejo črte.
55
učitelji navajajo več utemeljenih razlogov, zakaj so izbrali določeno sredstvo,
kot manj izkušeni učitelji (Raphael in Wahlstrom 1989). Pri izbiri didaktičnega
sredstva mora biti učitelj pozoren na predhodno zastavljene cilje in vnaprej
predvideti njegov vpliv na učenčevo mišljenje. Preprosta fizična uporaba ge-
ometrijskih pripomočkov ni zadostna oz. ne zagotavlja smiselnega učenja.
Da bo učitelj dosegel želeni učinek, mora poučevanje in način dela prilago-
diti izbranemu pripomočku. Učence mora voditi k razmišljanju o lastni upo-
rabi pripomočka in k povezovanju izdelanih modelov z neformalnim zna-
njem geometrijskih konceptov (Clements in Battista 1992). Raziskava o vplivu
didaktičnih sredstev pri pouku matematike kaže, da učitelji didaktičnim sred-
stvom priznavajo pomemben delež v procesu pridobivanja abstraktnih ma-
tematičnih pojmov in reševanja problemov (Hodnik Čadež in Manfreda Kolar
2009). Vendar učitelji niso najbolj naklonjeni temu, da bi učni proces prila-
gajali didaktičnim pripomočkom, in raje prilagajajo didaktična sredstva svo-
jemu že obstoječemu načinu dela, saj to v poteku učnega procesa zahteva
manj sprememb (Gellert 2004). Napačne predstave, ki se pojavijo pri upo-
rabi sredstev, so po njihovem mnenju posledica pomanjkljivosti oz. slabosti
materialov (Hall 1998).
Nekateri učitelji didaktična sredstva učencem ponudijo le za popestritev
učne ure, namesto da bi jih uporabili kot orodja za učenje in z njimi prite-
gnili učence k sodelovanju ter aktivnemu učenju. Taki učitelji so prepričani,
da so didaktična sredstva pri učenju in poučevanju matematike nepotrebna
(Moyer 2001). Večina učiteljev meni, da se bodo učenci matematiko najbo-
lje naučili s postopnim uvajanjem postopkov, potrebnih za reševanje mate-
matičnih problemov, ter s ponavljanjem in z vadenjem teh postopkov (Smith
1996). Zato uporabljajo sredstva z namenom zabave, kar lahko ovira učenje in
razvrednoti učinkovitost sredstev pri učenju matematičnih konceptov, vemo
pa, da je učenje matematike s sredstvi smiselno le, če je njihova uporaba na-
menjena konstrukciji znanja (McNeil in Jarvin 2007).
Geoplošča
V geometriji je zaradi njene predstavljivosti veliko vsebin, pri katerih lahko
učencem ponudimo najrazličnejše pripomočke. Eden najbolj znanih je ge-
oplošča, s katero vizualiziramo osnovne geometrijske pojme. Najpogosteje
jo uporabljamo za konkretizacijo pojmov, kot so obseg, ploščina, trikotnik,
večkotnik, skladnost, osna in središčna simetrija, vzporednost, pravokotnost
ipd. Na njej učenci najprej prikažejo poljubne slike, zatem pa posamezne
osnovne like. Elastika, s katero prikažejo like, ponazarja črte. Ob hkratnem
modelu lika, ki ga imamo na tabli, povemo in pokažemo, da lik omejujejo črte.
55
