Page 55 - Mešinovič, Sanela, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 55
Didaktična sredstva pri pouku geometrije

predmetov, s katerimi učenci manipulirajo. Fizična aktivnost z didaktičnimi
sredstvi postane sredstvo za učenje šele takrat, ko jo dosledno spremlja mi-
selna aktivnost. Sredstva, ki izključujejo vsak miselni napor učencev, so ne-
učinkovita in nesprejemljiva. V nekaterih primerih imajo lahko celo škodljiv
učinek na učenje in uspešnost (McNeil in Jarvin 2007). Zato je pomembno,
da učitelj ponudi ponazorilo, ki je smiselno uporabljeno, povečuje motiva-
cijo otrok in tako vpliva na realizacijo vzgojno-izobraževalnih ciljev. Ustrezno
didaktično sredstvo spodbuja višje miselne procese, v nasprotnem primeru
pa ima funkcijo posrednika oz. je primitivni kalkulator, ki vodi do pravega
rezultata (Hodnik Čadež in Manfreda Kolar 2009). Pri izbiri učnega sredstva
moramo biti pozorni tudi na to, da ne moti učnih namenov. Če npr. dele ce-
lote ponazorimo s čokolado, lahko čokolada odvrača pozornost učencev od
pravih namenov pouka, zato je izbrano sredstvo nekoristno. Prav tako učenci
težje manipulirajo s prevelikimi oz. premajhnimi predmeti, zato moramo di-
daktična sredstva prilagoditi fizičnim sposobnostim učencev. Uporaba di-
daktičnih sredstev je odvisna predvsem od miselnih sposobnosti. Rokovanje
s primernimi didaktičnimi sredstvi učencem dopušča, da razmišljajo o svo-
jih geometrijskih idejah, kar ohranja njihovo zanimanje za sodelovanje pri
ustvarjanju definicij in novih domnev ter jim pomaga pri pridobivanju vpo-
gleda v nove odnose med geometrijskimi elementi (Fuys, Geddes in Tischler
1988).

Sowell (1989) ugotavlja, da je napredek pri znanju geometrije odvisen tudi
od pogostosti uporabe didaktičnih sredstev. Kratka časovna uporaba namreč
pogosto ne povzroča vidnega napredka. Smiselna je uporaba sredstev v vseh
fazah učnega procesa in ne le pri obravnavi nove učne snovi. Predvsem je
pomembno, da učenci uporabljajo sredstva pri samostojnem reševanju ge-
ometrijskih problemov, kjer jih opazujejo in z njimi manipulirajo, še zlasti pa,
ko predstavijo svoje ideje. Le tako lahko dosežemo miselno aktivnost učen-
cev.

Katero didaktično sredstvo je najprimernejše pri posamezni učni enoti, ne
moremo določiti. Prav tako ne moremo trditi, da je neko sredstvo boljše od
drugega, saj ima, kot navajata Prodanović in Ničković (1974), vsako sredstvo
svojo didaktično vrednost. Ne glede na to, katero didaktično sredstvo po-
nudimo, to ne bo imelo enakega učinka pri vseh učencih in pri vsaki vse-
bini. Zato moramo pri oblikovanju geometrijskih pojmov učencem ponuditi
več različnih sredstev, kar pozitivno vpliva na dosežke pri geometriji (Nickson
2004; Moyer 2001).

Za prikaz geometrijskih konceptov pri pouku geometrije najpogosteje
uporabljamo skice in slike, ki lahko učencem omogočijo takojšnje intuitivno

53
   50   51   52   53   54   55   56   57   58   59   60