Page 52 - Mešinovič, Sanela, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 52
aktična sredstva in pripomočki
Glede na čutno zaznavanje učenca, ki ga ustvarjajo didaktična sredstva,
delimo sredstva v naslednje skupine (Blažič idr. 2003):
– vizualna sredstva: z njimi ustvarjamo različne vidne prikaze (zapisi, slike,
modeli, fotografije, skice, sheme in projekcije);
– avditivna sredstva: z njimi ustvarjamo avditivno (slušno) prikazovanje
in zaznavanje (govor, ustvarjanje različnih drugih glasov in zvokov);
– avdiovizualna sredstva: z njimi ustvarjamo vidne in slušne dražljaje (dra-
matizacije, eksperimentalno in praktično delo, zvočni filmi, televizijske
oddaje);
– multimedijska sredstva: omogočajo ustvarjanje navidezne resničnosti
(virtualna učilnica) in podpirajo različne aktivnosti učiteljev ter učencev
(npr. uporaba računalnika, ki omogoča vizualno, avditivno in avdiovizu-
alno prikazovanje, hkrati pa omogoča izvajanje drugih aktivnosti).
Glede na izvor lahko didaktična sredstva delimo na naravna in umetna
(Markovac 1992). Naravna so sredstva iz neposredne okolice, ki jih ne pre-
oblikujemo oz. le minimalno prilagodimo učnim potrebam (klopi, svinčniki,
različni plodovi ipd.), umetna sredstva pa so tista, ki so posebej oblikovana
in izdelana z namenom uporabe pri pouku (računala, modeli geometrijskih
likov in teles, geoplošča, sredstva za merjenje, grafična sredstva ipd.).
Didaktična sredstva pri pouku geometrije
Učenje in poučevanje geometrije se v osnovni šoli začneta z opazovanjem in
manipuliranjem s konkretnimi predmeti preko didaktičnih iger, ki učencem
omogočata razvoj osnovnih geometrijskih predstav. Taktilno-kinestetična
izkušnja, kot je premik geometrijskih teles v prostoru, je učencem, še po-
sebej mlajšim, v veliko pomoč pri učenju nekaterih geometrijskih koncep-
tov (Prigge 1978). Ne glede na stopnjo učenja geometrije je uporaba fizič-
nih pripomočkov, skic in računalniških modelov nujna, saj le-ti omogočajo
boljšo predstavo in lažje dojemanje abstraktnih geometrijskih konceptov ter
uspešnejše reševanje geometrijskih problemov. Uporaba didaktičnih sred-
stev olajša izgradnjo geometrijskih konceptov, ki so bili podani verbalno
(Clements in Battista 1992). Učenci, ki pri pouku geometrije uporabljajo di-
daktična sredstva, usvojijo geometrijske koncepte temeljiteje in bolj poglo-
bljeno (Raphael in Wahlstrom 1989). Učencem, ki svoje ideje težje verbalno
izrazijo, omogočajo, da svoje »razlage« prikažejo s konkretnimi objekti oz.
skicami (Fuys, Geddes in Tischler 1988). Poleg tega didaktična sredstva omo-
gočajo, da so učenci aktivno vključeni v pouk, učitelj pa ni več le prenašalec
50
Glede na čutno zaznavanje učenca, ki ga ustvarjajo didaktična sredstva,
delimo sredstva v naslednje skupine (Blažič idr. 2003):
– vizualna sredstva: z njimi ustvarjamo različne vidne prikaze (zapisi, slike,
modeli, fotografije, skice, sheme in projekcije);
– avditivna sredstva: z njimi ustvarjamo avditivno (slušno) prikazovanje
in zaznavanje (govor, ustvarjanje različnih drugih glasov in zvokov);
– avdiovizualna sredstva: z njimi ustvarjamo vidne in slušne dražljaje (dra-
matizacije, eksperimentalno in praktično delo, zvočni filmi, televizijske
oddaje);
– multimedijska sredstva: omogočajo ustvarjanje navidezne resničnosti
(virtualna učilnica) in podpirajo različne aktivnosti učiteljev ter učencev
(npr. uporaba računalnika, ki omogoča vizualno, avditivno in avdiovizu-
alno prikazovanje, hkrati pa omogoča izvajanje drugih aktivnosti).
Glede na izvor lahko didaktična sredstva delimo na naravna in umetna
(Markovac 1992). Naravna so sredstva iz neposredne okolice, ki jih ne pre-
oblikujemo oz. le minimalno prilagodimo učnim potrebam (klopi, svinčniki,
različni plodovi ipd.), umetna sredstva pa so tista, ki so posebej oblikovana
in izdelana z namenom uporabe pri pouku (računala, modeli geometrijskih
likov in teles, geoplošča, sredstva za merjenje, grafična sredstva ipd.).
Didaktična sredstva pri pouku geometrije
Učenje in poučevanje geometrije se v osnovni šoli začneta z opazovanjem in
manipuliranjem s konkretnimi predmeti preko didaktičnih iger, ki učencem
omogočata razvoj osnovnih geometrijskih predstav. Taktilno-kinestetična
izkušnja, kot je premik geometrijskih teles v prostoru, je učencem, še po-
sebej mlajšim, v veliko pomoč pri učenju nekaterih geometrijskih koncep-
tov (Prigge 1978). Ne glede na stopnjo učenja geometrije je uporaba fizič-
nih pripomočkov, skic in računalniških modelov nujna, saj le-ti omogočajo
boljšo predstavo in lažje dojemanje abstraktnih geometrijskih konceptov ter
uspešnejše reševanje geometrijskih problemov. Uporaba didaktičnih sred-
stev olajša izgradnjo geometrijskih konceptov, ki so bili podani verbalno
(Clements in Battista 1992). Učenci, ki pri pouku geometrije uporabljajo di-
daktična sredstva, usvojijo geometrijske koncepte temeljiteje in bolj poglo-
bljeno (Raphael in Wahlstrom 1989). Učencem, ki svoje ideje težje verbalno
izrazijo, omogočajo, da svoje »razlage« prikažejo s konkretnimi objekti oz.
skicami (Fuys, Geddes in Tischler 1988). Poleg tega didaktična sredstva omo-
gočajo, da so učenci aktivno vključeni v pouk, učitelj pa ni več le prenašalec
50
