Page 53 - Mešinovič, Sanela, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 53
Didaktična sredstva pri pouku geometrije
znanja, saj lahko učenci samostojno raziskujejo geometrijske koncepte in z
didaktičnimi sredstvi svoje ideje preverijo.
Medtem ko so didaktična sredstva in pripomočke nekoč uporabljali le uči-
telji kot pripomoček pri poučevanju, jih pri pouku v sodobni šoli uporab-
ljajo tudi učenci. Njihova uporaba pozitivno vpliva na aktivno vlogo učen-
cev pri učenju oz. konstrukciji znanja v procesu odkrivanja in raziskovanja
(Fuys, Geddes in Tischler 1988). Konkretni materiali in didaktični pripomočki
učencem omogočajo, da preizkusijo in izrazijo svoje zamisli ter jih po potrebi
spremenijo. Na tak način samostojno izgradijo lastno znanje. Kot vemo, se v
procesu izoblikovanja znanja vse bolj poudarja samostojno pridobljeno zna-
nje, ki se povezuje z že pridobljenim in postaja trajna last učencev. Pri tem
učitelj skuša ponuditi pogoje, pod katerimi lahko učenje poteka, zato izbira
didaktična sredstva, ki omogočajo karseda samostojno učenje.
Učenje je uspešnejše, če je učenec miselno in tudi čustveno aktiven, saj
nam vse, kar zaznamo in spoznamo, posredujejo čuti. »Začetek spoznavanja
mora izhajati iz čutov in vse, kar koli je mogoče, je treba predložiti in pred-
staviti čutom . . . pritegniti, kolikor je mogoče, vse čute« (Blažič idr. 2003, 188).
Pri pouku geometrije največ čutnih dražljajev sprožimo v procesu ponazarja-
nja z didaktičnimi sredstvi. Raziskave kažejo, da imajo vizualna učna sredstva
prednost pred klasičnim verbalnim poučevanjem (Blažič idr. 2003). Vendar
zgolj vizualizacija geometrijskih konceptov z didaktičnimi sredstvi za razu-
mevanje geometrijene zadošča. Markovac (1992) meni, da mora pri pouku
matematike vizualno komponento spremljati še avditivna komponenta za
sprejemanje informacij, kar potrjuje tudi podatek, da v spominu ohranimo
približno 20 tistega, kar slišimo, 30 tistega, kar vidimo, 50 tistega, kar
sočasno slišimo in vidimo, ter 90 tistega, kar naredimo. Sredstva, ki pri
učenju geometrije spodbujajo uporabo več čutov hkrati, so najučinkovitejša
(Clements in Battista 1992). Vizualne in taktilne dražljaje sprožijo manipula-
tivna didaktična sredstva, namenjena pa so ponazarjanju abstraktnih mate-
matičnih konceptov. Torej sta vizualizacija geometrijskih konceptov in ma-
nipuliranje z didaktičnimi sredstvi nujna za razumevanje abstraktne geome-
trije. Poleg tega se je izkazalo, da manipuliranje s sredstvi izboljša spomin in
razumevanje (Glenberg idr. 2004; Martin in Schwartz 2005).
Geometrija je abstraktna matematična disciplina, zato geometrijske pro-
bleme jemljemo iz otrokovega življenja. Vemo, da učenci uspešneje rešujejo
matematične probleme, ki so vzeti iz konteksta njihovega praktičnega oz. re-
alnega življenja. Tako gradijo matematična dejstva in zakonitosti na temelju
svojih izkušenj. Didaktična sredstva so namenjena ravno temu, da usmerijo
učence k povezovanju matematičnega in realnega sveta. Pri pouku geome-
51
znanja, saj lahko učenci samostojno raziskujejo geometrijske koncepte in z
didaktičnimi sredstvi svoje ideje preverijo.
Medtem ko so didaktična sredstva in pripomočke nekoč uporabljali le uči-
telji kot pripomoček pri poučevanju, jih pri pouku v sodobni šoli uporab-
ljajo tudi učenci. Njihova uporaba pozitivno vpliva na aktivno vlogo učen-
cev pri učenju oz. konstrukciji znanja v procesu odkrivanja in raziskovanja
(Fuys, Geddes in Tischler 1988). Konkretni materiali in didaktični pripomočki
učencem omogočajo, da preizkusijo in izrazijo svoje zamisli ter jih po potrebi
spremenijo. Na tak način samostojno izgradijo lastno znanje. Kot vemo, se v
procesu izoblikovanja znanja vse bolj poudarja samostojno pridobljeno zna-
nje, ki se povezuje z že pridobljenim in postaja trajna last učencev. Pri tem
učitelj skuša ponuditi pogoje, pod katerimi lahko učenje poteka, zato izbira
didaktična sredstva, ki omogočajo karseda samostojno učenje.
Učenje je uspešnejše, če je učenec miselno in tudi čustveno aktiven, saj
nam vse, kar zaznamo in spoznamo, posredujejo čuti. »Začetek spoznavanja
mora izhajati iz čutov in vse, kar koli je mogoče, je treba predložiti in pred-
staviti čutom . . . pritegniti, kolikor je mogoče, vse čute« (Blažič idr. 2003, 188).
Pri pouku geometrije največ čutnih dražljajev sprožimo v procesu ponazarja-
nja z didaktičnimi sredstvi. Raziskave kažejo, da imajo vizualna učna sredstva
prednost pred klasičnim verbalnim poučevanjem (Blažič idr. 2003). Vendar
zgolj vizualizacija geometrijskih konceptov z didaktičnimi sredstvi za razu-
mevanje geometrijene zadošča. Markovac (1992) meni, da mora pri pouku
matematike vizualno komponento spremljati še avditivna komponenta za
sprejemanje informacij, kar potrjuje tudi podatek, da v spominu ohranimo
približno 20 tistega, kar slišimo, 30 tistega, kar vidimo, 50 tistega, kar
sočasno slišimo in vidimo, ter 90 tistega, kar naredimo. Sredstva, ki pri
učenju geometrije spodbujajo uporabo več čutov hkrati, so najučinkovitejša
(Clements in Battista 1992). Vizualne in taktilne dražljaje sprožijo manipula-
tivna didaktična sredstva, namenjena pa so ponazarjanju abstraktnih mate-
matičnih konceptov. Torej sta vizualizacija geometrijskih konceptov in ma-
nipuliranje z didaktičnimi sredstvi nujna za razumevanje abstraktne geome-
trije. Poleg tega se je izkazalo, da manipuliranje s sredstvi izboljša spomin in
razumevanje (Glenberg idr. 2004; Martin in Schwartz 2005).
Geometrija je abstraktna matematična disciplina, zato geometrijske pro-
bleme jemljemo iz otrokovega življenja. Vemo, da učenci uspešneje rešujejo
matematične probleme, ki so vzeti iz konteksta njihovega praktičnega oz. re-
alnega življenja. Tako gradijo matematična dejstva in zakonitosti na temelju
svojih izkušenj. Didaktična sredstva so namenjena ravno temu, da usmerijo
učence k povezovanju matematičnega in realnega sveta. Pri pouku geome-
51
