Page 50 - Mešinovič, Sanela, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 50
aktična sredstva in pripomočki
Uporaba didaktičnih sredstev
Didaktična sredstva lahko učencu služijo kot kognitivno sredstvo (kot opora
za ponazoritev pojmov in odnosov, kot pomoč pri razumevanju, opora v
procesu učenja, pomoč pri izvajanju in uporabi postopkov), kot motivacijsko
sredstvo (z motivi, ki jih izbere učenec sam, opremljen opomnik reševanja be-
sedilnih nalog) in lahko tudi za občutek varnosti (npr. kot opomnik s koraki re-
ševanja, formule, ki jih uporabi po potrebi, ali opomnik, kaj je treba narediti
pri konstrukciji geometrijskih likov ali pri reševanju besedilnih nalog) (Žakelj
2012, 76).
Pri odločitvah za pripomočke izhajamo iz potreb učencev. Učni pripo-
močki, ki jih uporabljamo pri pouku, dobijo drugačen pomen, če jih učenci
izdelajo sami in jih tudi pozneje aktivno uporabljajo (Bone in Colja 2009, 109).
Učence spodbujamo k načrtovanju in izdelovanju različnih modelov npr. te-
les, likov, številskih premic, ulomkov idr., ob čemer se jim lahko porajajo zani-
miva raziskovalna vprašanja, ki vnašajo v pouk življenjskost, problemskost in
zanimivost. Ob uporabi učnih pripomočkov vizualizirajo matematične pojme
in objekte, kar prispeva k njihovemu poglobljenemu razumevanju in večji za-
pomnitvi.
Pripomočki so lahko zelo različni: kartonček s formulami za pomoč pri pri-
klicu; karopapir pri seštevanju/odštevanju zaradi pravilnega podpisovanja;
po korakih zapisan postopek reševanja, ki ga izdela učenec sam, z izrazi, ki
jih razume; razpredelnica z enotami; kartončki s poštevanko ali z večkratniki;
preglednica večkratnikov; stotični kvadrat pri učenju osnovnih računskih
operacij; kovanci, žetoni, ploščice, s pomočjo katerih ponazarjamo števila;
ploščice, s pomočjo katerih štejemo naprej, nazaj, po ena, po dve, dopol-
njujemo števila, seštevamo, odštevamo, množimo; različne predloge; žepno
računalo; modeli geometrijskih likov in teles idr.
Izbiro in uporabo didaktičnih pripomočkov opredelimo že v fazi načrtova-
nja (namen didaktičnih pripomočkov, kdo izdela didaktične pripomočke/gra-
diva; kdaj, čemu in koliko časa učenec pripomoček uporablja itd.) (Ivanuš Gr-
mek in Javornik Krečič 2011).
Ob načrtovanju učitelj razmisli, kateri didaktični pripomočki so za posame-
zno vsebino učinkoviti. Prav tako se mora učitelj pogosto odločati, kdaj, ko-
liko časa in katere učne pripomočke naj učenci uporabljajo pri učenju novih
vsebin ali pri preverjanju in ocenjevanju znanja. Npr.: velik karopapir za pod-
pisovanje pri pisnem seštevanju je pri težavah z orientacijo na listu in pri te-
žavah z grafomotoriko učinkovit, vendar ne, če učenec ne razume postopka
seštevanja. Žepno računalo, denimo, je pri reševanju geometrijskih proble-
48
Uporaba didaktičnih sredstev
Didaktična sredstva lahko učencu služijo kot kognitivno sredstvo (kot opora
za ponazoritev pojmov in odnosov, kot pomoč pri razumevanju, opora v
procesu učenja, pomoč pri izvajanju in uporabi postopkov), kot motivacijsko
sredstvo (z motivi, ki jih izbere učenec sam, opremljen opomnik reševanja be-
sedilnih nalog) in lahko tudi za občutek varnosti (npr. kot opomnik s koraki re-
ševanja, formule, ki jih uporabi po potrebi, ali opomnik, kaj je treba narediti
pri konstrukciji geometrijskih likov ali pri reševanju besedilnih nalog) (Žakelj
2012, 76).
Pri odločitvah za pripomočke izhajamo iz potreb učencev. Učni pripo-
močki, ki jih uporabljamo pri pouku, dobijo drugačen pomen, če jih učenci
izdelajo sami in jih tudi pozneje aktivno uporabljajo (Bone in Colja 2009, 109).
Učence spodbujamo k načrtovanju in izdelovanju različnih modelov npr. te-
les, likov, številskih premic, ulomkov idr., ob čemer se jim lahko porajajo zani-
miva raziskovalna vprašanja, ki vnašajo v pouk življenjskost, problemskost in
zanimivost. Ob uporabi učnih pripomočkov vizualizirajo matematične pojme
in objekte, kar prispeva k njihovemu poglobljenemu razumevanju in večji za-
pomnitvi.
Pripomočki so lahko zelo različni: kartonček s formulami za pomoč pri pri-
klicu; karopapir pri seštevanju/odštevanju zaradi pravilnega podpisovanja;
po korakih zapisan postopek reševanja, ki ga izdela učenec sam, z izrazi, ki
jih razume; razpredelnica z enotami; kartončki s poštevanko ali z večkratniki;
preglednica večkratnikov; stotični kvadrat pri učenju osnovnih računskih
operacij; kovanci, žetoni, ploščice, s pomočjo katerih ponazarjamo števila;
ploščice, s pomočjo katerih štejemo naprej, nazaj, po ena, po dve, dopol-
njujemo števila, seštevamo, odštevamo, množimo; različne predloge; žepno
računalo; modeli geometrijskih likov in teles idr.
Izbiro in uporabo didaktičnih pripomočkov opredelimo že v fazi načrtova-
nja (namen didaktičnih pripomočkov, kdo izdela didaktične pripomočke/gra-
diva; kdaj, čemu in koliko časa učenec pripomoček uporablja itd.) (Ivanuš Gr-
mek in Javornik Krečič 2011).
Ob načrtovanju učitelj razmisli, kateri didaktični pripomočki so za posame-
zno vsebino učinkoviti. Prav tako se mora učitelj pogosto odločati, kdaj, ko-
liko časa in katere učne pripomočke naj učenci uporabljajo pri učenju novih
vsebin ali pri preverjanju in ocenjevanju znanja. Npr.: velik karopapir za pod-
pisovanje pri pisnem seštevanju je pri težavah z orientacijo na listu in pri te-
žavah z grafomotoriko učinkovit, vendar ne, če učenec ne razume postopka
seštevanja. Žepno računalo, denimo, je pri reševanju geometrijskih proble-
48
