Page 48 - Mešinovič, Sanela, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 48
stopi učenja in poučevanja
učenčeva pozornost usmerjena na sam izračun, ne pa na same pojme,
– ustvarjanje priložnosti za formiranje novih in dopolnjenih pojmovnih
predstav,
– povezovanje znanja med učenjem,
– uporaba čim več različnih ponazoril pri pouku,
– upoštevanje, da »dril« ne zadostuje za trajno znanje,
– ustvarjanje priložnosti za komunikacijo in socialne interakcije,
– usmerjanje poučevanja v različna področja znanj,
– vključevanje različne dejavnosti/procesov v učni proces, takšnih, v ka-
terih učenec gradi znanje.
Z vidika učenja z razumevanjem bi bilo najoptimalneje, če bi matema-
tične postopke uvajali takrat, ko so usvojeni temeljni pojmi, ki so za izvajanje
procedur potrebni. Ker to vedno ni povsem mogoče, je še toliko pomemb-
neje stalno preverjanje razumevanja predhodnih pojmov, ki se navezujejo na
novo vsebino.
Konceptualno, proceduralno in problemsko znanje
Za konec bi dodali še, da moramo biti pri poučevanju pozorni na vse vrste
znanj, saj za reševanje problemov potrebujemo tako konceptualno kot tudi
proceduralno znanje, kar potrjujejo statistično pomembne povezave med
dosežki v konceptualnem znanju, znanju reševanja enostavnih matematič-
nih problemov in kompleksnem znanju (Žakelj 2004). Konceptualno znanje
je do določene mere pogoj za reševanje enostavnih in zahtevnih problemov.
Določene matematične postopke sicer lahko izvajamo, tudi če jih ne razu-
memo, navadno pa moramo vsaj delno razumeti pojem, s katerim operiramo.
Problemsko znanje je delno splošno (splošne strategije ipd.), delno pa po-
vezano s konkretnimi vsebinami in zahteva trdno konceptualno znanje, celo
razumevanje določenih postopkov. Znanja tako učinkujejo eno na drugo: po-
znavanje algoritmov nekoliko vpliva tudi na razumevanje pojmov in obratno.
Če ima učenec več različnih izkušenj pri oblikovanju pojmov, se tudi po-
stopkov, ki vsebujejo te pojme, bolje in hitreje nauči. Uvajanje algoritmov in
računskih postopkov, ko učenec še ni osvojil temeih pojmov, vodi v učenje z
memoriranjem. Seveda je tako znanje navadno kratkotrajno in ga hitro po-
zabimo.
46
učenčeva pozornost usmerjena na sam izračun, ne pa na same pojme,
– ustvarjanje priložnosti za formiranje novih in dopolnjenih pojmovnih
predstav,
– povezovanje znanja med učenjem,
– uporaba čim več različnih ponazoril pri pouku,
– upoštevanje, da »dril« ne zadostuje za trajno znanje,
– ustvarjanje priložnosti za komunikacijo in socialne interakcije,
– usmerjanje poučevanja v različna področja znanj,
– vključevanje različne dejavnosti/procesov v učni proces, takšnih, v ka-
terih učenec gradi znanje.
Z vidika učenja z razumevanjem bi bilo najoptimalneje, če bi matema-
tične postopke uvajali takrat, ko so usvojeni temeljni pojmi, ki so za izvajanje
procedur potrebni. Ker to vedno ni povsem mogoče, je še toliko pomemb-
neje stalno preverjanje razumevanja predhodnih pojmov, ki se navezujejo na
novo vsebino.
Konceptualno, proceduralno in problemsko znanje
Za konec bi dodali še, da moramo biti pri poučevanju pozorni na vse vrste
znanj, saj za reševanje problemov potrebujemo tako konceptualno kot tudi
proceduralno znanje, kar potrjujejo statistično pomembne povezave med
dosežki v konceptualnem znanju, znanju reševanja enostavnih matematič-
nih problemov in kompleksnem znanju (Žakelj 2004). Konceptualno znanje
je do določene mere pogoj za reševanje enostavnih in zahtevnih problemov.
Določene matematične postopke sicer lahko izvajamo, tudi če jih ne razu-
memo, navadno pa moramo vsaj delno razumeti pojem, s katerim operiramo.
Problemsko znanje je delno splošno (splošne strategije ipd.), delno pa po-
vezano s konkretnimi vsebinami in zahteva trdno konceptualno znanje, celo
razumevanje določenih postopkov. Znanja tako učinkujejo eno na drugo: po-
znavanje algoritmov nekoliko vpliva tudi na razumevanje pojmov in obratno.
Če ima učenec več različnih izkušenj pri oblikovanju pojmov, se tudi po-
stopkov, ki vsebujejo te pojme, bolje in hitreje nauči. Uvajanje algoritmov in
računskih postopkov, ko učenec še ni osvojil temeih pojmov, vodi v učenje z
memoriranjem. Seveda je tako znanje navadno kratkotrajno in ga hitro po-
zabimo.
46
