Page 49 - Mešinovič, Sanela, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 49
aktična sredstva in pripomočki 4
Piaget, Bruner, Montessori in Dienes (McNeil in Jarvin 2007; Moyer 2001) so se
strinjali, da interakcija s konkretnimi objekti zagotavlja osnove abstraktnega
mišljenja. Učenec naj bi imel veliko izkušenj s konkretnimi materiali in ski-
cami oz. slikami, da bi razumeli abstraktne matematične koncepte, saj so na
tej stopnji nezmožni razumeti le verbalno in simbolično podane razlage (Mo-
yer 2001). V procesu razvoja abstraktnih matematičnih konceptov mora uče-
nec skozi tri stopnje predstavitev: enaktivno, ikonično in simbolno. Na prvi,
enaktivni stopnji učenec uporablja predvsem fizične objekte (Moyer 2001).
Pojem didaktična sredstva
Didaktična sredstva so vsi pripomočki, ki jih učitelji in učenci uporabljajo pri
poučevanju in učenju. Poleg tega termina se v literaturi pojavljajo še številni
drugi termini: didaktični pripomočki, učna sredstva, učni pripomočki, didak-
tični material, konkretna ponazorila, didaktični mediji ipd. Nekateri didaktiki
naštete termine med seboj razlikujejo. Tako Poljak (1970) učna sredstva poj-
muje kot didaktično oblikovano objektivno realnost glede na velikost, obliko,
strukturo in funkcijo, ki nadomešča izvirno realnost, učni pripomočki pa so
orodja za delo (npr. geotrikotnik, šestilo, tehtnica). Po njegovem je pojma
treba razlikovati, saj v učnem procesu nimata enake funkcije.
Prodanović in Ničković (1974) pojma učna sredstva in mediji uporabita kot
enakovredna ter enakopomenska. To so osnovna sredstva oz. pripomočki,
potrebni za pouk, ki jih uporabljajo tako učitelji kot učenci. Od ostalih učnih
sredstev ločita pomožne tehnične medije (npr. tabla in projektor), s katerimi
izboljšujemo tehnike poučevanja in učno metodologijo.
Zelo podobno učna sredstva opredeli Markovac (1992). Po njegovem so
učna sredstva in pripomočki najrazličnejši materialni objekti, ki se upo-
rabljajo pri učenju. Posebej poudari učna sredstva, s katerimi manipulirajo
učenci. Množico predmetov, s katerimi pri pouku rokujejo učenci, imenuje
didaktični material. Njihova osnovna funkcija je konkretizirati kvantitativne
odnose.
Blažič idr. (2003) uporabijo izraz medij, ki ga opredelijo z didaktičnega vi-
dika, in sicer kot nosilca oz. posredovalca informacij v didaktičnih funkcijskih
sklopih. Ta je lahko personalni ali nepersonalni.
47
Piaget, Bruner, Montessori in Dienes (McNeil in Jarvin 2007; Moyer 2001) so se
strinjali, da interakcija s konkretnimi objekti zagotavlja osnove abstraktnega
mišljenja. Učenec naj bi imel veliko izkušenj s konkretnimi materiali in ski-
cami oz. slikami, da bi razumeli abstraktne matematične koncepte, saj so na
tej stopnji nezmožni razumeti le verbalno in simbolično podane razlage (Mo-
yer 2001). V procesu razvoja abstraktnih matematičnih konceptov mora uče-
nec skozi tri stopnje predstavitev: enaktivno, ikonično in simbolno. Na prvi,
enaktivni stopnji učenec uporablja predvsem fizične objekte (Moyer 2001).
Pojem didaktična sredstva
Didaktična sredstva so vsi pripomočki, ki jih učitelji in učenci uporabljajo pri
poučevanju in učenju. Poleg tega termina se v literaturi pojavljajo še številni
drugi termini: didaktični pripomočki, učna sredstva, učni pripomočki, didak-
tični material, konkretna ponazorila, didaktični mediji ipd. Nekateri didaktiki
naštete termine med seboj razlikujejo. Tako Poljak (1970) učna sredstva poj-
muje kot didaktično oblikovano objektivno realnost glede na velikost, obliko,
strukturo in funkcijo, ki nadomešča izvirno realnost, učni pripomočki pa so
orodja za delo (npr. geotrikotnik, šestilo, tehtnica). Po njegovem je pojma
treba razlikovati, saj v učnem procesu nimata enake funkcije.
Prodanović in Ničković (1974) pojma učna sredstva in mediji uporabita kot
enakovredna ter enakopomenska. To so osnovna sredstva oz. pripomočki,
potrebni za pouk, ki jih uporabljajo tako učitelji kot učenci. Od ostalih učnih
sredstev ločita pomožne tehnične medije (npr. tabla in projektor), s katerimi
izboljšujemo tehnike poučevanja in učno metodologijo.
Zelo podobno učna sredstva opredeli Markovac (1992). Po njegovem so
učna sredstva in pripomočki najrazličnejši materialni objekti, ki se upo-
rabljajo pri učenju. Posebej poudari učna sredstva, s katerimi manipulirajo
učenci. Množico predmetov, s katerimi pri pouku rokujejo učenci, imenuje
didaktični material. Njihova osnovna funkcija je konkretizirati kvantitativne
odnose.
Blažič idr. (2003) uporabijo izraz medij, ki ga opredelijo z didaktičnega vi-
dika, in sicer kot nosilca oz. posredovalca informacij v didaktičnih funkcijskih
sklopih. Ta je lahko personalni ali nepersonalni.
47
