Page 47 - Mešinovič, Sanela, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 47
avniki učenja in poučevanja učenja matematike
Preglednica 3.4 Frayerjev model za n-strano prizmo Definicija (z lastnimi
besedami):
Značilnosti: Prizma, ki ima za
Prizma, ki ima vse stranske robove pravokotne na obe osnovni osnovno ploskev
ploskvi, je pokončna prizma. n-kotnik, je n-strana
Vse stranske ploskve pokončne prizme so pravokotniki. prizma.
Višina pokončne prizme je enaka stranskemu robu.
Prizma, ki ni pokončna, je poševna prizma. Protiprimeri:
Prizma, ki ima vse (osnovne in stranske) robove enako dolge, je Valj
enakoroba (tudi: enakorobna) prizma. Piramida
Posebni primeri prizem:
Paralelepiped (štiristrana prizma, ki ima za osnovno ploskev
paralelogram).
Kvader (pokončna štiristrana prizma, ki ima za osnovno ploskev
pravokotnik).
Kocka (pravilna enakoroba štiristrana prizma)
Opombe Prirejeno po Žakelj (2016).
nica 3.4). S tovrstno aktivnostjo poglabljamo razumevanje in širimo besedi-
šče.
Bratina in Lipkin (2003) priporočata posebne jezikovne dejavnosti: prebrati
besedilo ali razlago v učbeniku; kritično prebrati poljudno besedilo z mate-
matično vsebino; opozoriti na besede, ki imajo v matematiki drugačen po-
men kot v vsakdanjem življenju (npr. v življenjskih situacijah uporabljamo
besedo produkt kot izdelek ali proizvod, pri matematiki produkt pomeni re-
zultat množenja; besede imajo lahko različne pomene tudi znotraj matema-
tike: kolobar lahko pomeni množico elementov z natančno določenimi last-
nostmi ali pa kolobar kot geometrijski pojem); poudarjati natančno rabo je-
zika; ustvarjati situacije za ocenjevanje učenčevih sposobnosti komunicira-
nja; spremljati napredek učencev; dovolj časa in priložnosti nameniti izraža-
nju; podpirati vztrajnost.
Procesi učenja
Za globlje razumevanje so pomembni procesi, skozi katere gre učenec v fazi
odkrivanja znanja. Pomembno je:
– nenehno preverjanje poznavanja in razumevanja pojmov oz. vsebin, ki
smo jih že obravnavali,
– odkrivanje napačnih pojmovnih predstav,
– navezovanje nove vsebine navezovati na predznanje ter njeno osmi-
šljanje,
– uvajanje novih pojmov brez zahtevnih računskih postopkov, sicer je
45
Preglednica 3.4 Frayerjev model za n-strano prizmo Definicija (z lastnimi
besedami):
Značilnosti: Prizma, ki ima za
Prizma, ki ima vse stranske robove pravokotne na obe osnovni osnovno ploskev
ploskvi, je pokončna prizma. n-kotnik, je n-strana
Vse stranske ploskve pokončne prizme so pravokotniki. prizma.
Višina pokončne prizme je enaka stranskemu robu.
Prizma, ki ni pokončna, je poševna prizma. Protiprimeri:
Prizma, ki ima vse (osnovne in stranske) robove enako dolge, je Valj
enakoroba (tudi: enakorobna) prizma. Piramida
Posebni primeri prizem:
Paralelepiped (štiristrana prizma, ki ima za osnovno ploskev
paralelogram).
Kvader (pokončna štiristrana prizma, ki ima za osnovno ploskev
pravokotnik).
Kocka (pravilna enakoroba štiristrana prizma)
Opombe Prirejeno po Žakelj (2016).
nica 3.4). S tovrstno aktivnostjo poglabljamo razumevanje in širimo besedi-
šče.
Bratina in Lipkin (2003) priporočata posebne jezikovne dejavnosti: prebrati
besedilo ali razlago v učbeniku; kritično prebrati poljudno besedilo z mate-
matično vsebino; opozoriti na besede, ki imajo v matematiki drugačen po-
men kot v vsakdanjem življenju (npr. v življenjskih situacijah uporabljamo
besedo produkt kot izdelek ali proizvod, pri matematiki produkt pomeni re-
zultat množenja; besede imajo lahko različne pomene tudi znotraj matema-
tike: kolobar lahko pomeni množico elementov z natančno določenimi last-
nostmi ali pa kolobar kot geometrijski pojem); poudarjati natančno rabo je-
zika; ustvarjati situacije za ocenjevanje učenčevih sposobnosti komunicira-
nja; spremljati napredek učencev; dovolj časa in priložnosti nameniti izraža-
nju; podpirati vztrajnost.
Procesi učenja
Za globlje razumevanje so pomembni procesi, skozi katere gre učenec v fazi
odkrivanja znanja. Pomembno je:
– nenehno preverjanje poznavanja in razumevanja pojmov oz. vsebin, ki
smo jih že obravnavali,
– odkrivanje napačnih pojmovnih predstav,
– navezovanje nove vsebine navezovati na predznanje ter njeno osmi-
šljanje,
– uvajanje novih pojmov brez zahtevnih računskih postopkov, sicer je
45
