Page 40 - Mešinovič, Sanela, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 40
stopi učenja in poučevanja
obstoječega znanja, usklajena. Če tega ne upoštevamo v zadostni meri, lahko
pričakujemo, da bo učenčevo razumevanje šibko, pojmovne predstave na-
pačne in obvladovanje formalnih algoritmov nepopolno.
Na osnovi teoretskega poznavanja miselnega razvoja otrok, vključno z no-
vejšimi spoznanji o otrokovem mišljenju ter poznavanjem socialne kogni-
cije, učenja in poučevanja, je Žakelj (2004) v raziskavi oblikovala procesno-
didaktični pristop za učenje in poučevanje matematike. Pri tem se je oprla na
teorijo razvojne psihologije, ki preučuje razvoj pojmov glede na razvojno sto-
pnjo otrokovega mišljenja (Horvat in Magajna 1987; Piciga 1995; Piaget in In-
helder 1978), ter upoštevala novejša kognitivno-konstruktivistična spoznanja
pedagoške stroke o učenju, ki poudarjajo aktivnost učenca v procesu učenja
(Marentič Požarnik 2000).
Pristop temelji na spoznanjih Vigotskega (1978), ki je trdil, da kognitivni
razvoj temelji na socialni interakciji, ter na spoznanjih Piageta, da se znanje
gradi na osebni ravni ter kognitivni usklajenosti razvoja učenca z uvajanjem
zahtevnih pojmov. Ključna dejavnika sta kognitivni in socialno-kognitivni
konflikt, ki ju pri učencih sprožimo s smiselno postavljenimi vprašanji, izzivi,
problemskimi situacijami idr., posamezniku pa sta v pomoč in oporo pri:
– spreminjanju napačnih ali nepopolnih pojmovnih predstav (preverja-
nju razumevanja pojmov),
– uvidu v smiselnost učenja novih vsebin (zakaj je novo znanje potrebno,
kje ga lahko uporabimo),
– navezovanju na obstoječo mrežo znanja (učenec novo znanje poveže
z znanjem, ki ga že ima),
– povezovanju znanja (znotraj predmeta ali medpredmetno).
Kdaj pride do spremembe pojmovne predstave? Pojmovna predstava se
lahko spremeni/dopolni, če je učenec nezadovoljen s pojmovno predstavo,
ki jo trenutno ima. Učenec napoveduje rezultate, izidi pa so lahko v nasprotju
z njegovimi predvidevanji, kar sproži izzive za razmišljanje. Nastane kogni-
tivni konflikt (preglednica 3.3).
S kognitivnim konfliktom sprožimo tudi motivacijo in zanimanje za učenje.
Učenec je v situaciji, ko ugotovi, da nima dovolj znanja za rešitev problema,
kar pri njem sproži željo po učenju in radovednost ter uvidi potrebo po raz-
širitvi znanja. Npr., smiselnost vpeljave Talesovega izreka poveže z delitvijo
daljice na enake dele, ko z razpolavljanjem ne gre več. Učenec bo sprejel po-
men učenja novih vsebin, če bo razumel, da mora obstoječe znanje razširiti,
ker je sedaj preskromno, da bi bil kos določenim problemom. Tako nastane
38
obstoječega znanja, usklajena. Če tega ne upoštevamo v zadostni meri, lahko
pričakujemo, da bo učenčevo razumevanje šibko, pojmovne predstave na-
pačne in obvladovanje formalnih algoritmov nepopolno.
Na osnovi teoretskega poznavanja miselnega razvoja otrok, vključno z no-
vejšimi spoznanji o otrokovem mišljenju ter poznavanjem socialne kogni-
cije, učenja in poučevanja, je Žakelj (2004) v raziskavi oblikovala procesno-
didaktični pristop za učenje in poučevanje matematike. Pri tem se je oprla na
teorijo razvojne psihologije, ki preučuje razvoj pojmov glede na razvojno sto-
pnjo otrokovega mišljenja (Horvat in Magajna 1987; Piciga 1995; Piaget in In-
helder 1978), ter upoštevala novejša kognitivno-konstruktivistična spoznanja
pedagoške stroke o učenju, ki poudarjajo aktivnost učenca v procesu učenja
(Marentič Požarnik 2000).
Pristop temelji na spoznanjih Vigotskega (1978), ki je trdil, da kognitivni
razvoj temelji na socialni interakciji, ter na spoznanjih Piageta, da se znanje
gradi na osebni ravni ter kognitivni usklajenosti razvoja učenca z uvajanjem
zahtevnih pojmov. Ključna dejavnika sta kognitivni in socialno-kognitivni
konflikt, ki ju pri učencih sprožimo s smiselno postavljenimi vprašanji, izzivi,
problemskimi situacijami idr., posamezniku pa sta v pomoč in oporo pri:
– spreminjanju napačnih ali nepopolnih pojmovnih predstav (preverja-
nju razumevanja pojmov),
– uvidu v smiselnost učenja novih vsebin (zakaj je novo znanje potrebno,
kje ga lahko uporabimo),
– navezovanju na obstoječo mrežo znanja (učenec novo znanje poveže
z znanjem, ki ga že ima),
– povezovanju znanja (znotraj predmeta ali medpredmetno).
Kdaj pride do spremembe pojmovne predstave? Pojmovna predstava se
lahko spremeni/dopolni, če je učenec nezadovoljen s pojmovno predstavo,
ki jo trenutno ima. Učenec napoveduje rezultate, izidi pa so lahko v nasprotju
z njegovimi predvidevanji, kar sproži izzive za razmišljanje. Nastane kogni-
tivni konflikt (preglednica 3.3).
S kognitivnim konfliktom sprožimo tudi motivacijo in zanimanje za učenje.
Učenec je v situaciji, ko ugotovi, da nima dovolj znanja za rešitev problema,
kar pri njem sproži željo po učenju in radovednost ter uvidi potrebo po raz-
širitvi znanja. Npr., smiselnost vpeljave Talesovega izreka poveže z delitvijo
daljice na enake dele, ko z razpolavljanjem ne gre več. Učenec bo sprejel po-
men učenja novih vsebin, če bo razumel, da mora obstoječe znanje razširiti,
ker je sedaj preskromno, da bi bil kos določenim problemom. Tako nastane
38
