Page 35 - Mešinovič, Sanela, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 35
Aktivno učenje
dek: generalizacija napredka na druge pojme, ki temeljijo na sorodnih ope-
racijah, stabilnost napredka v času, novi in originalni argumenti, ki v eksperi-
mentalni fazi niso bili izrečeni.
Vendar ima tudi učinkovitost socialno-kognitivnega konflikta svoje meje. V
asimetričnih relacijah je pogost pojav enosmerne rešitve konflikta – otrok se
podredi odraslemu in ne vztraja pri svojem stališču. V takih primerih relacijska
razrešitev izpodrine kognitivno razrešitev konflikta. Pokazalo se je, da otroci,
ki popustijo drugemu, ne napredujejo. Obstajati mora določena vzajemnost,
ki omogoči izražanje stališč – brez tega ni mogoča socialno-kognitivna koor-
dinacija v celoto.
Kompleksne situacije (odprti problemi, strategije). Za pridobivanje izkušenj z
lastno aktivnostjo so primerni kompleksni/odprti problemi. Odprti problemi
npr. zahtevajo samostojno postavljanje raziskovalnega vprašanja ter v nada-
ljevanju omogočajo veliko priložnosti za diskusijo o poteh reševanja in mo-
rebitnih rešitvah. Problem »iz danega kartona naredimo škatlo, razišči njeno
prostornino« ni postavljen v obliki vprašanja, vprašanje je potrebno šele for-
mulirati. Postavimo si lahko več vprašanj oz. ciljev, kaj bomo preiskovali. »Pri
katerih pogojih bo prostornina škatle največja? Ali je lahko prostornina nič?
Pri katerih pogojih bo prostornina najmanjša?«
Pri odprtih problemih se na eni strani učimo strategij reševanja problemov,
na drugi pa dejavno iskanje rešitev z različnimi pristopi učencem omogoča
vpoglede v vsebino z različnih perspektiv.
Razvoj različnih vrst mišljenja. Ko govorimo o razvijanju mišljenja, je kori-
stno razlikovati med različnimi vrstami mišljenja: med ustvarjalnim in kritič-
nim ter analitičnim in sistemskim.
Ustvarjalno mišljenje ob določenem problemu išče različne poti, ideje in
rešitve (divergentno, lateralno). Kritično mišljenje primerja in vrednoti, daje
ideje z vidika logičnosti, uporabnosti, zanesljivosti. Analitično mišljenje po-
udarja posamezne elemente sistema, analitično napoveduje korak za kora-
kom, spreminja eno spremenljivko, hkrati se opira na natančnost detajlov.
Sistemsko mišljenje poudarja povezave, izmenjave učinkov med elementi,
opira se na opažanja celote in spreminja več spremenljivk hkrati. Če se opi-
ramo izključno na analitično mišljenje, ostajamo znotraj posameznih disci-
plin in znanja, ne povezujemo interdisciplinarno; posledici sta raztrgana
mreža znanja in slabši transfer znanja.
Vloga lastne aktivnosti pri učenju geometrije
Lastna aktivnost učencev ima pomembno vlogo pri učenju geometrije, saj je
učenje geometrijskih konceptov z razumevanjem ključnega pomena. Zna-
33
dek: generalizacija napredka na druge pojme, ki temeljijo na sorodnih ope-
racijah, stabilnost napredka v času, novi in originalni argumenti, ki v eksperi-
mentalni fazi niso bili izrečeni.
Vendar ima tudi učinkovitost socialno-kognitivnega konflikta svoje meje. V
asimetričnih relacijah je pogost pojav enosmerne rešitve konflikta – otrok se
podredi odraslemu in ne vztraja pri svojem stališču. V takih primerih relacijska
razrešitev izpodrine kognitivno razrešitev konflikta. Pokazalo se je, da otroci,
ki popustijo drugemu, ne napredujejo. Obstajati mora določena vzajemnost,
ki omogoči izražanje stališč – brez tega ni mogoča socialno-kognitivna koor-
dinacija v celoto.
Kompleksne situacije (odprti problemi, strategije). Za pridobivanje izkušenj z
lastno aktivnostjo so primerni kompleksni/odprti problemi. Odprti problemi
npr. zahtevajo samostojno postavljanje raziskovalnega vprašanja ter v nada-
ljevanju omogočajo veliko priložnosti za diskusijo o poteh reševanja in mo-
rebitnih rešitvah. Problem »iz danega kartona naredimo škatlo, razišči njeno
prostornino« ni postavljen v obliki vprašanja, vprašanje je potrebno šele for-
mulirati. Postavimo si lahko več vprašanj oz. ciljev, kaj bomo preiskovali. »Pri
katerih pogojih bo prostornina škatle največja? Ali je lahko prostornina nič?
Pri katerih pogojih bo prostornina najmanjša?«
Pri odprtih problemih se na eni strani učimo strategij reševanja problemov,
na drugi pa dejavno iskanje rešitev z različnimi pristopi učencem omogoča
vpoglede v vsebino z različnih perspektiv.
Razvoj različnih vrst mišljenja. Ko govorimo o razvijanju mišljenja, je kori-
stno razlikovati med različnimi vrstami mišljenja: med ustvarjalnim in kritič-
nim ter analitičnim in sistemskim.
Ustvarjalno mišljenje ob določenem problemu išče različne poti, ideje in
rešitve (divergentno, lateralno). Kritično mišljenje primerja in vrednoti, daje
ideje z vidika logičnosti, uporabnosti, zanesljivosti. Analitično mišljenje po-
udarja posamezne elemente sistema, analitično napoveduje korak za kora-
kom, spreminja eno spremenljivko, hkrati se opira na natančnost detajlov.
Sistemsko mišljenje poudarja povezave, izmenjave učinkov med elementi,
opira se na opažanja celote in spreminja več spremenljivk hkrati. Če se opi-
ramo izključno na analitično mišljenje, ostajamo znotraj posameznih disci-
plin in znanja, ne povezujemo interdisciplinarno; posledici sta raztrgana
mreža znanja in slabši transfer znanja.
Vloga lastne aktivnosti pri učenju geometrije
Lastna aktivnost učencev ima pomembno vlogo pri učenju geometrije, saj je
učenje geometrijskih konceptov z razumevanjem ključnega pomena. Zna-
33
