Page 38 - Mešinovič, Sanela, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 38
stopi učenja in poučevanja
k opazovanju, oblikovanju hipotez in preverjanju odločitev. Učenci morajo v
pravem trenutku dobiti povratno informacijo, ali lahko dobljene ugotovitve
uporabijo, da lahko nadaljujejo v zastavljeni smeri. Učenje z odkrivanjem ima
veliko prednosti, vendar ni primerno v vsaki situaciji.
Razlogi za učenje z odkrivanjem (Woolfolk 2001). Strokovnjaki, ki podpirajo
učenje z odkrivanjem, trdijo, da je ta način skladen z načini učenja in razvo-
jem ljudi. Bruner (1966; 1971) je določil tri faze kognitivne rasti, podobne Pi-
agetovim. Menil je, da gredo otroci skozi tri faze: iz aktivne v ikonsko in na
koncu v simbolno fazo. V dejavni fazi si otrok predstavlja svet na podlagi de-
janj. V ikonski fazi si otrok predstavlja svet v podobah – prevladuje videz. V
zadnji fazi je otrok že sposoben uporabiti abstraktne ideje, simbole in jezik.
V mišljenju lahko še vedno uporablja dejanja in podobe, vendar ne prevla-
dujejo. Učenje z odkrivanjem dopušča učencem, da se premikajo skozi te tri
faze. Učenci na podlagi izkušenj izluščijo svoje ideje. Vendar učenje z odkri-
vanjem vodi k boljšemu učenju, če so učenci motivirani za to.
Razlogi proti učenju z odkrivanjem (Woolfolk 2001). Če želimo imeti korist
od učenja z odkrivanjem, morajo učenci za to imeti določeno znanje o pro-
blemu in morajo vedeti, kako uporabiti strategije pri reševanju problemov.
Metode odkrivanja lahko od manj sposobnih učencev preveč zahtevajo, ker
jim primanjkuje predznanja in spretnosti za reševanje problemov, ki jih po-
trebujejo, da bi bile te metode zanje koristne. Namesto da bi se iz novega
gradiva učili, se bodo lahko le igrali z njim.
Poučevanje z razlago
Ausubel (1963; 1977) pa je dal prednost sistematičnemu učenju. To je utemeljil
s trditvijo, da učenci tako do znanja pridejo hitreje, njihovo znanje je bolj sis-
tematično, ta način je primeren tudi za manj uspešne, za učitelje pa je manj
zahteven. Oblikoval je model poučevanja z razlago, s katerim spodbujamo
smiselno učenje, ne pa učenja na pamet. Razlaga pomeni pojasnjevanje ali
nadgrajevanje idej in dejstev. Pri tem pristopu učitelj predstavi gradivo v or-
ganizirani obliki in zaporedju in tako učenci prejmejo najkoristnejše gradivo
na najučinkovitejši način. Ausbel (1963; 1977) je v nasprotju z Brunerjem (1966;
1971) prepričan, da bi moralo učenje potekati deduktivno, od splošnega k
specifičnemu, od pravila k posameznim primerom. Pri tem pristopu se upo-
rabljamo deduktivno sklepanje.
Naslednji korak pri Ausbelovi (1966; 1971) metodi je predstavitev vsebine
v smislu podobnosti in razlik z uporabo specifičnih primerov. Učenec mora
pri učenju vsakega novega pojma videti podobnosti in razlike med novim
pojmom in tem, kar že ve. Pri učenju z razlago je koristno, da učence prosimo,
36
k opazovanju, oblikovanju hipotez in preverjanju odločitev. Učenci morajo v
pravem trenutku dobiti povratno informacijo, ali lahko dobljene ugotovitve
uporabijo, da lahko nadaljujejo v zastavljeni smeri. Učenje z odkrivanjem ima
veliko prednosti, vendar ni primerno v vsaki situaciji.
Razlogi za učenje z odkrivanjem (Woolfolk 2001). Strokovnjaki, ki podpirajo
učenje z odkrivanjem, trdijo, da je ta način skladen z načini učenja in razvo-
jem ljudi. Bruner (1966; 1971) je določil tri faze kognitivne rasti, podobne Pi-
agetovim. Menil je, da gredo otroci skozi tri faze: iz aktivne v ikonsko in na
koncu v simbolno fazo. V dejavni fazi si otrok predstavlja svet na podlagi de-
janj. V ikonski fazi si otrok predstavlja svet v podobah – prevladuje videz. V
zadnji fazi je otrok že sposoben uporabiti abstraktne ideje, simbole in jezik.
V mišljenju lahko še vedno uporablja dejanja in podobe, vendar ne prevla-
dujejo. Učenje z odkrivanjem dopušča učencem, da se premikajo skozi te tri
faze. Učenci na podlagi izkušenj izluščijo svoje ideje. Vendar učenje z odkri-
vanjem vodi k boljšemu učenju, če so učenci motivirani za to.
Razlogi proti učenju z odkrivanjem (Woolfolk 2001). Če želimo imeti korist
od učenja z odkrivanjem, morajo učenci za to imeti določeno znanje o pro-
blemu in morajo vedeti, kako uporabiti strategije pri reševanju problemov.
Metode odkrivanja lahko od manj sposobnih učencev preveč zahtevajo, ker
jim primanjkuje predznanja in spretnosti za reševanje problemov, ki jih po-
trebujejo, da bi bile te metode zanje koristne. Namesto da bi se iz novega
gradiva učili, se bodo lahko le igrali z njim.
Poučevanje z razlago
Ausubel (1963; 1977) pa je dal prednost sistematičnemu učenju. To je utemeljil
s trditvijo, da učenci tako do znanja pridejo hitreje, njihovo znanje je bolj sis-
tematično, ta način je primeren tudi za manj uspešne, za učitelje pa je manj
zahteven. Oblikoval je model poučevanja z razlago, s katerim spodbujamo
smiselno učenje, ne pa učenja na pamet. Razlaga pomeni pojasnjevanje ali
nadgrajevanje idej in dejstev. Pri tem pristopu učitelj predstavi gradivo v or-
ganizirani obliki in zaporedju in tako učenci prejmejo najkoristnejše gradivo
na najučinkovitejši način. Ausbel (1963; 1977) je v nasprotju z Brunerjem (1966;
1971) prepričan, da bi moralo učenje potekati deduktivno, od splošnega k
specifičnemu, od pravila k posameznim primerom. Pri tem pristopu se upo-
rabljamo deduktivno sklepanje.
Naslednji korak pri Ausbelovi (1966; 1971) metodi je predstavitev vsebine
v smislu podobnosti in razlik z uporabo specifičnih primerov. Učenec mora
pri učenju vsakega novega pojma videti podobnosti in razlike med novim
pojmom in tem, kar že ve. Pri učenju z razlago je koristno, da učence prosimo,
36
