Page 34 - Mešinovič, Sanela, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 34
stopi učenja in poučevanja
Pogoji za aktivno učenje
Da je lahko aktivnost učencev čim večja, je pri pouku potrebno zagotoviti
določene pogoje. Nekatere navajamo v nadaljevanju (Žakelj 2004).
Čas. Če naj bodo učenci dejavni pri konstrukciji znanja, morajo imeti za to
čas. Le če imajo dovolj časa, lahko samostojno razmišljajo, eksperimentirajo,
razpravljajo o rešitvah z drugimi učenci ali učiteljem ter utemeljijo odgovore
sebi in drugim. Če učenci niso obremenjeni s časom, je lahko njihova pozor-
nost usmerjena tudi v pristope pri reševanju, ne le v rezultate. V samem pro-
cesu učenja se lažje izmenjujejo situacije – iskanje strategij, razprave, uteme-
ljevanje, izmenjava mnenj –, če je na razpolago dovolj časa. Postopno nado-
meščanje urusvajanja matematičnih dejstev z ustvarjalnimi urami je žal dol-
gotrajen proces tako s stališča učiteljeve preobrazbe kot s stališča učnih re-
zultatov.
Sodelovanje. Socialni konstruktivizem je pripomogel k spoznanju, da uče-
nje ni le individualna zadeva, nekakšen samoten proces, ampak da je zanj bi-
stvenega pomena dialog, možnost spraševanja, sprotnega preverjanja smi-
sla, lastnih domnev v skupini. Socialno učenje učencem omogoča, da pri
učenju ne uporabljajo le svoje perspektive. Za razvoj npr. kritičnega mišlje-
nja in sposobnosti za argumentirano razpravo so dobrodošli konflikti, po-
vezani z vsebino (Marentič Požarnik 2001). Učenci imajo različna stališča do
določenega vprašanja. Sprožimo izmenjavo idej, socialno-kognitivni konflikt
ter odpremo komunikacijski prostor. T. i. švicarska šola poudarja socialno-
kognitivni konflikt namesto kognitivnega konflikta in je izdelala mnoge apli-
kacije tega koncepta. Na mehanizem socialno-kognitivnega konflikta sta Do-
ise in Murgny (1981) v sodelovanju z drugimi švicarskimi psihologi zasnovala
serijo eksperimentov s piagetovskimi nalogami (npr. konzervacije količine in
dolžine).
V eksperimentu sodelujejo trije otroci. Dva sta na operativni ravni, eden
pa na predoperativni. Otrok, ki ni imel razvite konzervacije količine, je do-
bil nalogo, da drugima dvema natoči sok iz steklenice, tako da bosta imela
oba enako. Problem pri natakanju je bil v tem, da kozarca nista bila enako
široka. Otrok, ki je bil na predoperativni ravni, je obema natočil do iste vi-
šine, to pa je povzročilo protest otroka, ki je dobil manj. Razvila se je disku-
sija in vsak je imel priložnost povedati svoje argumente. In po taki diskusiji
je tudi otrok, ki je bil na začetku na predoperativni ravni, dajal pravilne in
argumentirane odgovore konzervacije.
V taki in podobni situaciji so otroci na nižji ravni pokazali avtentičen napre-
32
Pogoji za aktivno učenje
Da je lahko aktivnost učencev čim večja, je pri pouku potrebno zagotoviti
določene pogoje. Nekatere navajamo v nadaljevanju (Žakelj 2004).
Čas. Če naj bodo učenci dejavni pri konstrukciji znanja, morajo imeti za to
čas. Le če imajo dovolj časa, lahko samostojno razmišljajo, eksperimentirajo,
razpravljajo o rešitvah z drugimi učenci ali učiteljem ter utemeljijo odgovore
sebi in drugim. Če učenci niso obremenjeni s časom, je lahko njihova pozor-
nost usmerjena tudi v pristope pri reševanju, ne le v rezultate. V samem pro-
cesu učenja se lažje izmenjujejo situacije – iskanje strategij, razprave, uteme-
ljevanje, izmenjava mnenj –, če je na razpolago dovolj časa. Postopno nado-
meščanje urusvajanja matematičnih dejstev z ustvarjalnimi urami je žal dol-
gotrajen proces tako s stališča učiteljeve preobrazbe kot s stališča učnih re-
zultatov.
Sodelovanje. Socialni konstruktivizem je pripomogel k spoznanju, da uče-
nje ni le individualna zadeva, nekakšen samoten proces, ampak da je zanj bi-
stvenega pomena dialog, možnost spraševanja, sprotnega preverjanja smi-
sla, lastnih domnev v skupini. Socialno učenje učencem omogoča, da pri
učenju ne uporabljajo le svoje perspektive. Za razvoj npr. kritičnega mišlje-
nja in sposobnosti za argumentirano razpravo so dobrodošli konflikti, po-
vezani z vsebino (Marentič Požarnik 2001). Učenci imajo različna stališča do
določenega vprašanja. Sprožimo izmenjavo idej, socialno-kognitivni konflikt
ter odpremo komunikacijski prostor. T. i. švicarska šola poudarja socialno-
kognitivni konflikt namesto kognitivnega konflikta in je izdelala mnoge apli-
kacije tega koncepta. Na mehanizem socialno-kognitivnega konflikta sta Do-
ise in Murgny (1981) v sodelovanju z drugimi švicarskimi psihologi zasnovala
serijo eksperimentov s piagetovskimi nalogami (npr. konzervacije količine in
dolžine).
V eksperimentu sodelujejo trije otroci. Dva sta na operativni ravni, eden
pa na predoperativni. Otrok, ki ni imel razvite konzervacije količine, je do-
bil nalogo, da drugima dvema natoči sok iz steklenice, tako da bosta imela
oba enako. Problem pri natakanju je bil v tem, da kozarca nista bila enako
široka. Otrok, ki je bil na predoperativni ravni, je obema natočil do iste vi-
šine, to pa je povzročilo protest otroka, ki je dobil manj. Razvila se je disku-
sija in vsak je imel priložnost povedati svoje argumente. In po taki diskusiji
je tudi otrok, ki je bil na začetku na predoperativni ravni, dajal pravilne in
argumentirane odgovore konzervacije.
V taki in podobni situaciji so otroci na nižji ravni pokazali avtentičen napre-
32
