Page 31 - Mešinovič, Sanela, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 31
Aktivno učenje
Aktivno učenje
Enega od ciljev kurikularne prenove, ki je zapisan v Izhodiščih kurikularne pre-
nove (Nacionalni kurikularni svet 1996), bi v prenesenem pomenu za mate-
matiko lahko zapisali takole: učenje in poučevanje naj ne bi bilo le posre-
dovanje matematičnih dejstev in postopkov, ampak dejavno učenje, učenje
učenja.
Kaj razumemo kot aktivno učenje?
Vsako učenje zagotovo zahteva določen miselni napor, četudi gre le za me-
moriranje dejstev. V tem smislu bi lahko rekli, da je vsako učenje dejavno.
Seveda pa učenje izoliranih informacij brez oblikovanja novih pojmovnih po-
vezav ne vodi do trajnega in kakovostnega znanja. Tudi ne gre slepo enačiti
miselne dejavnosti z dejavnostmi, pri katerih učenci uporabljajo didaktični
material. Učenje in poučevanje morata zagotoviti interakcijo med konkretno
ter miselno dejavnostjo, ki privede do povezav. Zato bomo v nadaljevanju s
pojmom »aktivno učenje« označevali tisto mentalno dejavnost, ki pripelje do
povezav med miselno in konkretno dejavnostjo.
Aktivno učenje temelji na logičnem sklepanju in empiričnem preverjanju,
opredeljujeta ga dve ravni: raven dialoga in raven izkušenj (Lebarič, Kobal in
Kolenc 2002). Dejavno učenje spodbuja razvoj matematičnega razmišljanja
(ustvarjalno, kritično, analitično in sistemsko). Raven izkušenj vključuje:
– opazovanje, ki se nanaša na kako dejavnost, povezano z obravnavano
temo (priložnost za reflektiranje znanja),
– aktivnost, ki vključuje katerokoli dejavnost, pri kateri učenec samo-
stojno opravi ali naredi neko nalogo (npr. predstavitev pojmov z mo-
deli, diagrami, iskanje primerov in protiprimerov, eksperimentiranje).
Raven dialoga vključuje:
– dialog s samim seboj (učenec razloži, napiše, kaj misli o temi ali pro-
blemu),
– dialog z drugimi (učenec o temi ali problemu razpravlja v skupini, vsak
prispeva svoj delež),
– dejavnosti učencev: izmenjava mnenj, postavljanje ugotovitev, uteme-
ljevanje, postavljanje vprašanj.
Dialog in sodelovanje omogočata soočanje različnih stališč in vpogled v
drugačno razmišljanje, ki lahko povzroči destabilizacijo prvotnega razume-
vanja npr. pojma ali postopka reševanja nekega problema. Skozi dialog in
29
Aktivno učenje
Enega od ciljev kurikularne prenove, ki je zapisan v Izhodiščih kurikularne pre-
nove (Nacionalni kurikularni svet 1996), bi v prenesenem pomenu za mate-
matiko lahko zapisali takole: učenje in poučevanje naj ne bi bilo le posre-
dovanje matematičnih dejstev in postopkov, ampak dejavno učenje, učenje
učenja.
Kaj razumemo kot aktivno učenje?
Vsako učenje zagotovo zahteva določen miselni napor, četudi gre le za me-
moriranje dejstev. V tem smislu bi lahko rekli, da je vsako učenje dejavno.
Seveda pa učenje izoliranih informacij brez oblikovanja novih pojmovnih po-
vezav ne vodi do trajnega in kakovostnega znanja. Tudi ne gre slepo enačiti
miselne dejavnosti z dejavnostmi, pri katerih učenci uporabljajo didaktični
material. Učenje in poučevanje morata zagotoviti interakcijo med konkretno
ter miselno dejavnostjo, ki privede do povezav. Zato bomo v nadaljevanju s
pojmom »aktivno učenje« označevali tisto mentalno dejavnost, ki pripelje do
povezav med miselno in konkretno dejavnostjo.
Aktivno učenje temelji na logičnem sklepanju in empiričnem preverjanju,
opredeljujeta ga dve ravni: raven dialoga in raven izkušenj (Lebarič, Kobal in
Kolenc 2002). Dejavno učenje spodbuja razvoj matematičnega razmišljanja
(ustvarjalno, kritično, analitično in sistemsko). Raven izkušenj vključuje:
– opazovanje, ki se nanaša na kako dejavnost, povezano z obravnavano
temo (priložnost za reflektiranje znanja),
– aktivnost, ki vključuje katerokoli dejavnost, pri kateri učenec samo-
stojno opravi ali naredi neko nalogo (npr. predstavitev pojmov z mo-
deli, diagrami, iskanje primerov in protiprimerov, eksperimentiranje).
Raven dialoga vključuje:
– dialog s samim seboj (učenec razloži, napiše, kaj misli o temi ali pro-
blemu),
– dialog z drugimi (učenec o temi ali problemu razpravlja v skupini, vsak
prispeva svoj delež),
– dejavnosti učencev: izmenjava mnenj, postavljanje ugotovitev, uteme-
ljevanje, postavljanje vprašanj.
Dialog in sodelovanje omogočata soočanje različnih stališč in vpogled v
drugačno razmišljanje, ki lahko povzroči destabilizacijo prvotnega razume-
vanja npr. pojma ali postopka reševanja nekega problema. Skozi dialog in
29
