Page 26 - Mešinovič, Sanela, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 26
stopi učenja in poučevanja
tavljanje tudi manjših razlik v dražljajih ter za prepoznavanje in razvrščanje
predmetov ter pojavov na tej osnovi.
Ko pojem obvladamo, ga znamo tudi prepoznati. Definicija ni nujno se-
stavni del obvladovanja pojmov, zlasti ne na razredni stopnji. Pojmi so hkrati
enote in ozadja mišljenja, organizirajo naše izkušnje. Delimo jih na:
– konkretne in abstraktne (prvi izhajajo neposredno iz čutne izkušnje,
drugi ne),
– primarne in sekundarne,
– preproste in zapletene.
Kakšne pojme imajo otroci, pogosto preučujemo na osnovi razvrščanja in
klasifikacije. Otroci klasificirajo predmete najprej po zunanji podobi, nato po
uporabi ali funkciji in šele pozneje po objektivnih skupnih značilnostih. Pi-
aget je podrobno preučeval razvoj pojmov v posameznih fazah mišljenja
razvoja. Za predoperativno stopnjo so značilni predpojmi, za stopnjo kon-
kretnih operacij pojmi in za stopnjo formalno logičnega mišljenja abstraktni
pojmi.
Razvoj pojmov pa ni povezan le z razvojno stopnjo otrokovega mišljenja,
temveč po Vigotskem (1983) tudi z okoljem. Vigotski meni, da na kognitivni
razvoj posameznika ne moremo gledati kot na plezanje po lestvi, temveč kot
na razvejano mrežo, ki predpostavlja več potencialnih začetkov in več mo-
žnih poti do konca, na katere pa vplivata organizem in okolje. Veščine se
oblikujejo v enem kontekstu, potem pa morajo biti generalizirane z rekon-
strukcijo še na druga področja, v drugih kontekstih. To se zgodi postopoma,
z uporabo veščin v vedno širšem obsegu in počasi, brez podpore učitelja (Ža-
kelj 2004).
Poučevanje pojmov s primeri
Konkretne pojme (npr. trikotnik in kocka) navadno poučujemo s primeri (in-
duktivno), abstraktne z definicijo (deduktivno). Konstruktivisti trdijo, da je
potrebno najprej ugotoviti, kakšno je znanje o določenem pojmu, potem pa
ga je potrebno po potrebi preoblikovati. Poučevanje pojmov s primeri po-
teka vse do sposobnosti za formalno-logično mišljenje, to je vsaj do 11./12.
leta. Ko so učenci že sposobni formalno-logičnega razmišljanja, pa lahko po-
stopoma, vzporedno z induktivnim pristopom, ki je še vedno prevladujoč,
vpeljujemo poučevanje pojmov tudi z definicijo. Za kakovostno znanje pa je
ključnega pomena oba pristopa didaktično ustrezno dopolnjevati.
Poučevanje pojmov s primeri (induktivno) lahko poteka po teh fazah:
24
tavljanje tudi manjših razlik v dražljajih ter za prepoznavanje in razvrščanje
predmetov ter pojavov na tej osnovi.
Ko pojem obvladamo, ga znamo tudi prepoznati. Definicija ni nujno se-
stavni del obvladovanja pojmov, zlasti ne na razredni stopnji. Pojmi so hkrati
enote in ozadja mišljenja, organizirajo naše izkušnje. Delimo jih na:
– konkretne in abstraktne (prvi izhajajo neposredno iz čutne izkušnje,
drugi ne),
– primarne in sekundarne,
– preproste in zapletene.
Kakšne pojme imajo otroci, pogosto preučujemo na osnovi razvrščanja in
klasifikacije. Otroci klasificirajo predmete najprej po zunanji podobi, nato po
uporabi ali funkciji in šele pozneje po objektivnih skupnih značilnostih. Pi-
aget je podrobno preučeval razvoj pojmov v posameznih fazah mišljenja
razvoja. Za predoperativno stopnjo so značilni predpojmi, za stopnjo kon-
kretnih operacij pojmi in za stopnjo formalno logičnega mišljenja abstraktni
pojmi.
Razvoj pojmov pa ni povezan le z razvojno stopnjo otrokovega mišljenja,
temveč po Vigotskem (1983) tudi z okoljem. Vigotski meni, da na kognitivni
razvoj posameznika ne moremo gledati kot na plezanje po lestvi, temveč kot
na razvejano mrežo, ki predpostavlja več potencialnih začetkov in več mo-
žnih poti do konca, na katere pa vplivata organizem in okolje. Veščine se
oblikujejo v enem kontekstu, potem pa morajo biti generalizirane z rekon-
strukcijo še na druga področja, v drugih kontekstih. To se zgodi postopoma,
z uporabo veščin v vedno širšem obsegu in počasi, brez podpore učitelja (Ža-
kelj 2004).
Poučevanje pojmov s primeri
Konkretne pojme (npr. trikotnik in kocka) navadno poučujemo s primeri (in-
duktivno), abstraktne z definicijo (deduktivno). Konstruktivisti trdijo, da je
potrebno najprej ugotoviti, kakšno je znanje o določenem pojmu, potem pa
ga je potrebno po potrebi preoblikovati. Poučevanje pojmov s primeri po-
teka vse do sposobnosti za formalno-logično mišljenje, to je vsaj do 11./12.
leta. Ko so učenci že sposobni formalno-logičnega razmišljanja, pa lahko po-
stopoma, vzporedno z induktivnim pristopom, ki je še vedno prevladujoč,
vpeljujemo poučevanje pojmov tudi z definicijo. Za kakovostno znanje pa je
ključnega pomena oba pristopa didaktično ustrezno dopolnjevati.
Poučevanje pojmov s primeri (induktivno) lahko poteka po teh fazah:
24
