Page 27 - Mešinovič, Sanela, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 27
Induktivno in deduktivno učenje pojmov
– učitelj se odloči za cilj: ali naj učenci novi pojem le prepoznajo ali naj ga
znajo uporabiti v novi situaciji;
– odloči se, katere značilnosti bo uporabil;
– določi predpogoje: katere pojme morajo učenci že poznati, da bi razu-
meli novega;
– ugotovi stopnjo predznanja o danem pojmu;
– učitelj pove besedni izraz za pojem;
– učitelj pove nekaj uvodnih pozitivnih primerov za pojem in pozneje še
nekaj tipičnih in bolj raznolikih za generalizacijo, da se izogne preozki
obravnavi;
– v fazi utrjevanja učitelj predloži pozitivne in negativne primere, pome-
šane med seboj (če jih samostojno razvrstijo, so pojem razumeli);
– učitelj skupaj z učenci oblikuje definicijo, s tem da ta ni nujen sestavni
del učenja pojmov;
– nov naučeni pojem se uvrsti v mrežo sorodnih pojmov.
Pri vpeljevanju (novih) pojmov upoštevamo, da je najpomembnejši dejav-
nik, ki vpliva na učenje, tisto, kar učenec že zna in ve. Orton in Wain (1994)
opozarjata, da struktura obstoječega znanja bistveno vpliva na vrstni red
učenja in poučevanja. Če določeni pojmi, ki so potrebni za usvajanje novega
znanja, še ne obstajajo v zavesti učenca, je novo znanje lahko naučeno le na
pamet.
Pri vpeljevanju pojmov učencem ponudimo različne dejavnosti za razvoj
konceptualnega znanja. Učenec izkaže poznavanje in razumevanje, ko pre-
pozna matematične objekte, npr. oblike, števila, izraze in količine; prepo-
zna matematične enote, ki so matematično enakovredne (npr. enakovredne
enostavne ulomke, decimalna števila in odstotke); razvrsti/uvrsti predmete,
oblike, števila in izraze glede na njihove skupne lastnosti; se pravilno odloča
o pripadnosti razredom; zna urejati števila in predmete skladno z njihovimi
lastnostmi idr.
Poučevanje pojmov prek definicij
Deduktivni pristop poučevanja pojmov je smiselno uporabiti takrat, ko so
učenci na stopnji formalno-logičnega mišljenja. Seveda se učenci z nekate-
rimi pojmi srečajo že prej. Najprej spoznajo pojme na konkreten, kasneje pa
tudi na abstraktnejši način.
Po 11./12. letu, ko so učenci že sposobni formalno-logičnega mišljenja, pa
lahko uvajamo pojme na podlagi definicije – to poteka seveda v več fazah:
25
– učitelj se odloči za cilj: ali naj učenci novi pojem le prepoznajo ali naj ga
znajo uporabiti v novi situaciji;
– odloči se, katere značilnosti bo uporabil;
– določi predpogoje: katere pojme morajo učenci že poznati, da bi razu-
meli novega;
– ugotovi stopnjo predznanja o danem pojmu;
– učitelj pove besedni izraz za pojem;
– učitelj pove nekaj uvodnih pozitivnih primerov za pojem in pozneje še
nekaj tipičnih in bolj raznolikih za generalizacijo, da se izogne preozki
obravnavi;
– v fazi utrjevanja učitelj predloži pozitivne in negativne primere, pome-
šane med seboj (če jih samostojno razvrstijo, so pojem razumeli);
– učitelj skupaj z učenci oblikuje definicijo, s tem da ta ni nujen sestavni
del učenja pojmov;
– nov naučeni pojem se uvrsti v mrežo sorodnih pojmov.
Pri vpeljevanju (novih) pojmov upoštevamo, da je najpomembnejši dejav-
nik, ki vpliva na učenje, tisto, kar učenec že zna in ve. Orton in Wain (1994)
opozarjata, da struktura obstoječega znanja bistveno vpliva na vrstni red
učenja in poučevanja. Če določeni pojmi, ki so potrebni za usvajanje novega
znanja, še ne obstajajo v zavesti učenca, je novo znanje lahko naučeno le na
pamet.
Pri vpeljevanju pojmov učencem ponudimo različne dejavnosti za razvoj
konceptualnega znanja. Učenec izkaže poznavanje in razumevanje, ko pre-
pozna matematične objekte, npr. oblike, števila, izraze in količine; prepo-
zna matematične enote, ki so matematično enakovredne (npr. enakovredne
enostavne ulomke, decimalna števila in odstotke); razvrsti/uvrsti predmete,
oblike, števila in izraze glede na njihove skupne lastnosti; se pravilno odloča
o pripadnosti razredom; zna urejati števila in predmete skladno z njihovimi
lastnostmi idr.
Poučevanje pojmov prek definicij
Deduktivni pristop poučevanja pojmov je smiselno uporabiti takrat, ko so
učenci na stopnji formalno-logičnega mišljenja. Seveda se učenci z nekate-
rimi pojmi srečajo že prej. Najprej spoznajo pojme na konkreten, kasneje pa
tudi na abstraktnejši način.
Po 11./12. letu, ko so učenci že sposobni formalno-logičnega mišljenja, pa
lahko uvajamo pojme na podlagi definicije – to poteka seveda v več fazah:
25
