Page 23 - Mešinovič, Sanela, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 23
Transmisijski in konstruktivistični pristop učenja in poučevanja
Preglednica 3.2 Konstruktivistični pogled na poučevanje
Kategorija Psihološki/individualni Sociološki/situacijski
Piaget Vigotski
Znanje Spremenljiva oblika zbiranja, Socialno skonstuirano znanje.
individualno skonstruirana v Gradi na prispevkih udeležencev in
socialnem svetu. njihovem skupnem konstruiranju.
Gradi na tem, kar prinese učenec.
Učenje Aktivna konstrukcija, rekonstrukcija Sodelovalna konstrukcija socialno
predznanja. definiranega znanja.
Pojavlja se z mnogimi priložnostmi Pojavlja se s socialno
in različnimi procesi za povezovanje skonstruiranimi priložnostimi.
s tem, kar je že znano.
Poučevanje Izziva, usmerja mišljenje k Sokonstruira znanje z učenci.
popolnejšemu razumevanju.
Vloga učitelja Spodbujevalec, vodič Spodbujevalec, vodnik.
Vloga vrstnikov Ni nujno, vendar lahko vzpodbudi Običajno del procesa konstruiranja
mišljenje, zastavlja vprašanja. znanja.
Vloga učenca Dejaven konstruktor (na miselni Dejaven konstruktor skupaj z
ravni). drugimi in na miselni ravni.
Dejaven mislec, pojasnjevalec, Dejaven mislec, pojasnjevalec,
interpret, spraševalec. interpret, spraševalec.
Dejaven socialni udeleženec.
Opombe Povzeto po Woolfolk (2002, 310).
nja pojmov je smiselno uporabiti takrat, ko so učenci na stopnji formalno-
logičnega mišljenja. Seveda se učenci z nekaterimi pojmi srečajo že prej. Naj-
prej spoznajo pojme na konkreten, kasneje pa tudi na abstraktnejši način.
Transmisijski pouk matematike običajno poteka po naslednjem vzorcu:
– razlaga: učitelj poda kratko razlago in na tablo reši enega ali več zgle-
dov. Učenci razlago zapišejo v zvezke. Nekateri učenci med razlago ak-
tivno sodelujejo v pogovoru z učiteljem. Če je treba, prosijo učitelja za
dodatno pojasnilo;
– utrjevanje: učenec bolj ali manj po navodilih učitelja rešuje naloge pred
tablo, ki jih je izbral učitelj. Ostali učenci rešujejo naloge v zvezek. Uči-
telj pojasni morebitne nejasnosti v nalogi. Predlagane postopke s strani
učencev učitelj potrdi ali pokaže »pravilne« postopke;
– preverjanje in ocenjevanje znanja: učitelj preveri in oceni, v kolikšni meri
so učenci usvojili določeno snov, in to s podobnimi nalogami, kot so jih
reševali z učenci pri utrjevanju.
Pri obravnavi novih pojmov je v glavnem učitelj v središču pozornosti in
21
Preglednica 3.2 Konstruktivistični pogled na poučevanje
Kategorija Psihološki/individualni Sociološki/situacijski
Piaget Vigotski
Znanje Spremenljiva oblika zbiranja, Socialno skonstuirano znanje.
individualno skonstruirana v Gradi na prispevkih udeležencev in
socialnem svetu. njihovem skupnem konstruiranju.
Gradi na tem, kar prinese učenec.
Učenje Aktivna konstrukcija, rekonstrukcija Sodelovalna konstrukcija socialno
predznanja. definiranega znanja.
Pojavlja se z mnogimi priložnostmi Pojavlja se s socialno
in različnimi procesi za povezovanje skonstruiranimi priložnostimi.
s tem, kar je že znano.
Poučevanje Izziva, usmerja mišljenje k Sokonstruira znanje z učenci.
popolnejšemu razumevanju.
Vloga učitelja Spodbujevalec, vodič Spodbujevalec, vodnik.
Vloga vrstnikov Ni nujno, vendar lahko vzpodbudi Običajno del procesa konstruiranja
mišljenje, zastavlja vprašanja. znanja.
Vloga učenca Dejaven konstruktor (na miselni Dejaven konstruktor skupaj z
ravni). drugimi in na miselni ravni.
Dejaven mislec, pojasnjevalec, Dejaven mislec, pojasnjevalec,
interpret, spraševalec. interpret, spraševalec.
Dejaven socialni udeleženec.
Opombe Povzeto po Woolfolk (2002, 310).
nja pojmov je smiselno uporabiti takrat, ko so učenci na stopnji formalno-
logičnega mišljenja. Seveda se učenci z nekaterimi pojmi srečajo že prej. Naj-
prej spoznajo pojme na konkreten, kasneje pa tudi na abstraktnejši način.
Transmisijski pouk matematike običajno poteka po naslednjem vzorcu:
– razlaga: učitelj poda kratko razlago in na tablo reši enega ali več zgle-
dov. Učenci razlago zapišejo v zvezke. Nekateri učenci med razlago ak-
tivno sodelujejo v pogovoru z učiteljem. Če je treba, prosijo učitelja za
dodatno pojasnilo;
– utrjevanje: učenec bolj ali manj po navodilih učitelja rešuje naloge pred
tablo, ki jih je izbral učitelj. Ostali učenci rešujejo naloge v zvezek. Uči-
telj pojasni morebitne nejasnosti v nalogi. Predlagane postopke s strani
učencev učitelj potrdi ali pokaže »pravilne« postopke;
– preverjanje in ocenjevanje znanja: učitelj preveri in oceni, v kolikšni meri
so učenci usvojili določeno snov, in to s podobnimi nalogami, kot so jih
reševali z učenci pri utrjevanju.
Pri obravnavi novih pojmov je v glavnem učitelj v središču pozornosti in
21
