Page 21 - Mešinovič, Sanela, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 21
stopi učenja in poučevanja 3
Kognitivni in konstruktivistični pogled na poučevanje
V pedagoški psihologiji obstajajo različne razlage in pogledi na to, kako se
ljudje učimo.
Socialna kognitivna teorija razširja teorijo socialnega učenja in vključuje
kognitivne dejavnike, kot so prepričanja, pričakovanja in zaznavanje osebe.
Razlikuje med učenjem z dejavno udeležbo in učenjem z opazovanjem. Uče-
nje z dejavno udeležbo je učenje s pomočjo lastnih dejanj in z izkušanjem
posledic le-teh. Učenje z opazovanjem izziva behavioristično idejo, da so ko-
gnitivni dejavniki pri razlaganju učenju nepotrebni. Če se ljudje lahko učijo
z opazovanjem, potem morajo usmerjati svojo pozornost, konstruirati po-
dobe, si zapomniti, analizirati in se odločati, to pa vpliva na učenje. Torej se
pred izvajanjem in preden se lahko zgodi ojačevanje na miselni ravni dogaja
marsikaj. Elementi učenja z opazovanjem so usmerjanje pozornosti, ohra-
njanje informacij ali vtisov, izvajanje vedenja in motivacija za ponavljanje
vedenja. Če se želimo učiti z opazovanjem, moramo biti pozorni na dolo-
čene razsežnosti, ki nam pomagajo pri učenju. Če npr. hočemo posnemati
vedenje modela, moramo ohranjati informacije. Motivacija oblikuje učenje
in opazovanje v obliki spodbud. Novo spretnost lahko pridobimo z opazo-
vanjem, vendar je ne bomo izvedli, vse dokler nimamo motivacije ali spod-
bud za to.
Štirje splošni elementi večine konstruktivističnih pogledov so: kompleksno
izzivalno učno okolje in avtentične naloge, socialna pogajanja in deljena od-
govornost kot del učenja, raznovrstne reprezentacije vsebine ter konstruk-
tivno razumevanje znanja in na učenca usmerjen pouk.
Seveda pri vsakem od teh pogledov na učenje obstajajo odmiki, razliku-
jejo se po tem, kaj poudarjajo. Prav tako se konstruktivistični pogledi prekri-
vajo. Verjetno ni smiselno in zelo produktivno razpravljati o vrednosti posa-
meznega pristopa, temveč raje upoštevamo njihov prispevek k razumevanju
učenja in izboljšanju poučevanja. Različne poglede na učenje lahko upora-
bimo skupaj pri ustvarjanju produktivnega učenja. Kognitivni modeli, ki pri-
merjajo mišljenje z delovanjem računalnika, nam pomagajo razumeti jezik
in mišljenje višjega reda. Konstruktivistične teorije nam pomagajo razumeti
posameznika kot ustvarjalca in konstruktorja znanja.
19
Kognitivni in konstruktivistični pogled na poučevanje
V pedagoški psihologiji obstajajo različne razlage in pogledi na to, kako se
ljudje učimo.
Socialna kognitivna teorija razširja teorijo socialnega učenja in vključuje
kognitivne dejavnike, kot so prepričanja, pričakovanja in zaznavanje osebe.
Razlikuje med učenjem z dejavno udeležbo in učenjem z opazovanjem. Uče-
nje z dejavno udeležbo je učenje s pomočjo lastnih dejanj in z izkušanjem
posledic le-teh. Učenje z opazovanjem izziva behavioristično idejo, da so ko-
gnitivni dejavniki pri razlaganju učenju nepotrebni. Če se ljudje lahko učijo
z opazovanjem, potem morajo usmerjati svojo pozornost, konstruirati po-
dobe, si zapomniti, analizirati in se odločati, to pa vpliva na učenje. Torej se
pred izvajanjem in preden se lahko zgodi ojačevanje na miselni ravni dogaja
marsikaj. Elementi učenja z opazovanjem so usmerjanje pozornosti, ohra-
njanje informacij ali vtisov, izvajanje vedenja in motivacija za ponavljanje
vedenja. Če se želimo učiti z opazovanjem, moramo biti pozorni na dolo-
čene razsežnosti, ki nam pomagajo pri učenju. Če npr. hočemo posnemati
vedenje modela, moramo ohranjati informacije. Motivacija oblikuje učenje
in opazovanje v obliki spodbud. Novo spretnost lahko pridobimo z opazo-
vanjem, vendar je ne bomo izvedli, vse dokler nimamo motivacije ali spod-
bud za to.
Štirje splošni elementi večine konstruktivističnih pogledov so: kompleksno
izzivalno učno okolje in avtentične naloge, socialna pogajanja in deljena od-
govornost kot del učenja, raznovrstne reprezentacije vsebine ter konstruk-
tivno razumevanje znanja in na učenca usmerjen pouk.
Seveda pri vsakem od teh pogledov na učenje obstajajo odmiki, razliku-
jejo se po tem, kaj poudarjajo. Prav tako se konstruktivistični pogledi prekri-
vajo. Verjetno ni smiselno in zelo produktivno razpravljati o vrednosti posa-
meznega pristopa, temveč raje upoštevamo njihov prispevek k razumevanju
učenja in izboljšanju poučevanja. Različne poglede na učenje lahko upora-
bimo skupaj pri ustvarjanju produktivnega učenja. Kognitivni modeli, ki pri-
merjajo mišljenje z delovanjem računalnika, nam pomagajo razumeti jezik
in mišljenje višjega reda. Konstruktivistične teorije nam pomagajo razumeti
posameznika kot ustvarjalca in konstruktorja znanja.
19
