Page 109 - Mešinovič, Sanela, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 109
klep
Cilji izobraževanja, ki so bili naravnani k usvajanju konkretnih vsebin, se da-
nes vse bolj dopolnjujejo s procesnimi znanji oz. z znanji, naravnanimi k is-
kanju poti in strategij reševanja problemov, ki jih je mogoče prenesti tudi
na druga predmetna področja. Ob razvoju informacijske tehnologije se je
zmanjšal pomen proceduralnih znanj, zelo pa se je povečala potreba po pro-
blemskih znanjih.
Vedno pomembnejše je kompleksno znanje, ki obsega vse od temeljnih
spretnosti branja in računanja do zavedanj kompleksnih problemov ter nači-
nov reševanja. Spremembe so v načinu razmišljanja o tem, kaj je znanje – od
pojmovanja znanja kot enoznačnega in nespremenljivega h kompleksnemu
in k dinamičnemu.
Vzporedno s temi spoznanji se razvijajo tudi splošna in specialne didak-
tike. Namen učenja in poučevanja matematike ni prenašanje matematičnih
vednosti, temveč je temeljni namen doseči, da bi matematiko učenci odkri-
vali, mislili, gradili; naučiti se matematiko pomeni delati matematiko tako, da
rešujemo in raziskujemo probleme.
Pouk geometrije na začetku šolanja v slovenski osnovni šoli temelji na opa-
zovanju in manipuliranju konkretnih predmetov in materialov. Učenci se naj-
prej srečajo s tridimenzionalnimi objekti oz. geometrijskimi telesi in posto-
poma prehajajo na manjše dimenzije, in sicer na geometrijske like, črte ter
točke, kar omogoča, da iz konkretnega v nekoliko abstraktejše mišljenje pre-
hajajo na sistematičen način. Učenci znanje o osnovnih geometrijskih poj-
mih pridobivajo na način, ki je prilagojen njihovemu kognitivnemu razvoju.
Ravno opazovanje, tipanje in oblikovanje predmetov omogočajo učencem,
da si vizualizirajo geometrijske elemente, s čimer razvijajo zmožnosti prostor-
skih predstav.
Prostorske predstave učenci pridobivajo s prepoznavanjem in z uporabo
geometrijskih transformacij, izdelovanjem tri- in dvodimenzionalnih mode-
lov oblik ter s prepoznavanjem odnosov med tridimenzionalnimi in njihovimi
dvodimenzionalnimi predstavitvami.
Za uspešno in ustrezno vizualizacijo je uporaba didaktičnih sredstev in pri-
pomočkov nujna, in to ne glede na stopnjo učenja geometrije. Sredstva, ki
omogočajo hkrati vizualizacijo in manipuliranje (npr. geoplošča), olajšajo iz-
gradnjo geometrijskih konceptov in omogočajo ustrezne miselne predstave.
107
Cilji izobraževanja, ki so bili naravnani k usvajanju konkretnih vsebin, se da-
nes vse bolj dopolnjujejo s procesnimi znanji oz. z znanji, naravnanimi k is-
kanju poti in strategij reševanja problemov, ki jih je mogoče prenesti tudi
na druga predmetna področja. Ob razvoju informacijske tehnologije se je
zmanjšal pomen proceduralnih znanj, zelo pa se je povečala potreba po pro-
blemskih znanjih.
Vedno pomembnejše je kompleksno znanje, ki obsega vse od temeljnih
spretnosti branja in računanja do zavedanj kompleksnih problemov ter nači-
nov reševanja. Spremembe so v načinu razmišljanja o tem, kaj je znanje – od
pojmovanja znanja kot enoznačnega in nespremenljivega h kompleksnemu
in k dinamičnemu.
Vzporedno s temi spoznanji se razvijajo tudi splošna in specialne didak-
tike. Namen učenja in poučevanja matematike ni prenašanje matematičnih
vednosti, temveč je temeljni namen doseči, da bi matematiko učenci odkri-
vali, mislili, gradili; naučiti se matematiko pomeni delati matematiko tako, da
rešujemo in raziskujemo probleme.
Pouk geometrije na začetku šolanja v slovenski osnovni šoli temelji na opa-
zovanju in manipuliranju konkretnih predmetov in materialov. Učenci se naj-
prej srečajo s tridimenzionalnimi objekti oz. geometrijskimi telesi in posto-
poma prehajajo na manjše dimenzije, in sicer na geometrijske like, črte ter
točke, kar omogoča, da iz konkretnega v nekoliko abstraktejše mišljenje pre-
hajajo na sistematičen način. Učenci znanje o osnovnih geometrijskih poj-
mih pridobivajo na način, ki je prilagojen njihovemu kognitivnemu razvoju.
Ravno opazovanje, tipanje in oblikovanje predmetov omogočajo učencem,
da si vizualizirajo geometrijske elemente, s čimer razvijajo zmožnosti prostor-
skih predstav.
Prostorske predstave učenci pridobivajo s prepoznavanjem in z uporabo
geometrijskih transformacij, izdelovanjem tri- in dvodimenzionalnih mode-
lov oblik ter s prepoznavanjem odnosov med tridimenzionalnimi in njihovimi
dvodimenzionalnimi predstavitvami.
Za uspešno in ustrezno vizualizacijo je uporaba didaktičnih sredstev in pri-
pomočkov nujna, in to ne glede na stopnjo učenja geometrije. Sredstva, ki
omogočajo hkrati vizualizacijo in manipuliranje (npr. geoplošča), olajšajo iz-
gradnjo geometrijskih konceptov in omogočajo ustrezne miselne predstave.
107
