Page 103 - Mešinovič, Sanela, Mara Cotič, Amalija Žakelj. 2019. Učenje in poučevanje geometrije v osnovni šoli. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Vizualizacija geometrijskih problemov na geoplošči in mreži

C

Slika 5.27 Iskanje poti n
d

S

Učenec prepozna, da naslednje poti ustrezajo danemu navodilu: C
CC

SS S

Naslednji dve poti ne ustrezata danemu navodilu: C
C

SS

Slika 5.28 Rešitev iskanja poti

glednice, geometrijske konstrukcije . . . Taki problemi razvijajo sposobnost
načrtovanja, intuicijo in kreativnost, torej poleg konvergentnega tudi diver-
gentno mišljenje.

Čeprav pri teh problemih različne poti reševanja peljejo k enakim rešitvam,
ne moremo trditi, da so te poti enakovredne med seboj, saj se razlikujejo tako
z operativnega in s konceptualnega vidika kot z vidika »lepega«.

Določena pot je lahko uporabnejša in razumljivejša učencu, ampak manj
sprejemljiva glede »elegantne« poti do rešitve, kot pravijo matematiki. Kate-
gorija »lepega« je namreč v matematiki pomembna, saj kot so rekli že Pitago-
rejci: v matematiki je harmonija kozmosa. To pa nas pri pouku matematike na
razredni stopnji še ne zanima v tolikšni meri. Pomembno je, da vsak učenec
rešuje naloge na nivoju, ki ga zmore in razume (Tenuta 1992, 82).

Primer 6 Skupina učencev (ne več kot 5) ima pred sabo mrežo in barvice.
Zastavimo jim naslednji problem: Na koliko različnih načinov lahko
prideš od starta (S) do cilja (C), če greš lahko samo na desno in navzgor
(slika 5.27)? Prirejeno po Glaymann in Varga (1979).

101