Page 158 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 158
musica et artes
obtožen, da skozi koncerte orkestra Dravske divizije razširja nemški kulturni
strup,14 je tako zapisal:
Ko mi je prinesel včeraj v kavarni 'Evropa' pikolo kapucinca kakor po navadi, je de-
jal s posebnim nasmehom: 'Zdaj mu boste pa dali fejst kontra.' Sprva sem se prestra-
šil pri teh besedah, videč da je prišel strup mojih koncertov že do kavarniških nas-
tavljencev, ko sem pa videl devetdeset nemških časopisov pred seboj na mizi, so se mi
živci takoj pomirili, in obljubil sem mu najnovejše Lajovčeve simfonije in še pristni
kranjski orkester (moj simf [onični] orkester je namreč tudi nemškega postanka) v
obliki harmonike – bitte echt Littaier Fabrikat – zapovrh, ker se tako živo zanima
za moje nemške koncerte.15
Lajovic je ob soočenju z učinkovito kritiko svojih bojevitih stališč po-
zneje precej revidiral poglede; leta 1927 je na vprašanje v anketi liberalnega
dnevnika Jutro, ali je Slovencem potrebna nemška ali francoska kulturna ori-
entacija, med drugim že dejal:
Principijelno […] nisem ne za izključno nemško, niti za izključno francosko orijen-
tacijo[,] temveč za orijentacijo francosko in nemško. Toda ker se mi zdi vsaka eno-
stranost škodljiva in ker na vse zadnje francoski in nemški duh tvorita nek skupni
tip z istimi potezami, kulturni tip zapadnoevropski, smatram, da je za nas Slovence,
ki smo itak preveč pozapadnjačeni, potreben močen protiutež orijentalskih kultur:
močan stik s hrvatsko, srbsko in zlasti rusko kulturo je v ekvilibriranje zapadnjaške-
ga našega duha nam Slovencem absolutno nujen.
Če sem v principu za internacijonalen kulturen ekviliber, nastane v praksi vpraša-
nje[,] po kateri poti pridem do njega, če zame stoji, da do danes v nas Slovencih take-
ga ekvilibra ni, [ker] smo […] prežeti in preplavljeni z nemško kulturo.
14 A. Lajovic, »Misli o kulturnem tipu germaniziranega Slovenca«, v Kuret, Umetnik in družba. Slo-
venska glasbena misel po prvi vojni (Lajovic, Kogoj, Vurnik), 112–116. Skladatelj, ki je po prvi svetovni
vojni začel v javnosti nastopati kot sociološki mislec in nacionalistični ideolog, je med drugim za-
pisal: »Naša stvar je, da zatremo nemški kulturni strup, kjerkoli se hoče uveljavljati. Zato mi je bila
srčna potreba opozoriti na osnovno črto Čerinovih programov, ki so pod lažno krinko internaci-
onalne kulture zmožni škodovati razvoju naše narodne individualnosti.«
15 J. Čerin, »Moji programi«, Slovenec (6. marec 1924): 5. Čerin je »s pristnim litijskim fabrikatom«
sarkastično meril na pokrajino Lajovčevega rojstva. Kapelnik je ironijo uporabil tudi ob sklepu
svojega odgovora srditemu grajavcu, ko je govoril o njegovih »čistih namenih« in hkratnem ten-
dencioznem navajanju podatkov. Bojeviti skladatelj, ki se je za svojo radikalno miselnost simpto-
matično opajal v metaforah o strupu in antitoksinih (prim. Kuret, Umetnik in družba. Slovenska
glasbena misel po prvi vojni (Lajovic, Kogoj, Vurnik), 114), je namreč povsem zamolčal tiste, ki ne potr-
jujejo teze o Čerinovi »obolelosti« od nemške kulture.
156
obtožen, da skozi koncerte orkestra Dravske divizije razširja nemški kulturni
strup,14 je tako zapisal:
Ko mi je prinesel včeraj v kavarni 'Evropa' pikolo kapucinca kakor po navadi, je de-
jal s posebnim nasmehom: 'Zdaj mu boste pa dali fejst kontra.' Sprva sem se prestra-
šil pri teh besedah, videč da je prišel strup mojih koncertov že do kavarniških nas-
tavljencev, ko sem pa videl devetdeset nemških časopisov pred seboj na mizi, so se mi
živci takoj pomirili, in obljubil sem mu najnovejše Lajovčeve simfonije in še pristni
kranjski orkester (moj simf [onični] orkester je namreč tudi nemškega postanka) v
obliki harmonike – bitte echt Littaier Fabrikat – zapovrh, ker se tako živo zanima
za moje nemške koncerte.15
Lajovic je ob soočenju z učinkovito kritiko svojih bojevitih stališč po-
zneje precej revidiral poglede; leta 1927 je na vprašanje v anketi liberalnega
dnevnika Jutro, ali je Slovencem potrebna nemška ali francoska kulturna ori-
entacija, med drugim že dejal:
Principijelno […] nisem ne za izključno nemško, niti za izključno francosko orijen-
tacijo[,] temveč za orijentacijo francosko in nemško. Toda ker se mi zdi vsaka eno-
stranost škodljiva in ker na vse zadnje francoski in nemški duh tvorita nek skupni
tip z istimi potezami, kulturni tip zapadnoevropski, smatram, da je za nas Slovence,
ki smo itak preveč pozapadnjačeni, potreben močen protiutež orijentalskih kultur:
močan stik s hrvatsko, srbsko in zlasti rusko kulturo je v ekvilibriranje zapadnjaške-
ga našega duha nam Slovencem absolutno nujen.
Če sem v principu za internacijonalen kulturen ekviliber, nastane v praksi vpraša-
nje[,] po kateri poti pridem do njega, če zame stoji, da do danes v nas Slovencih take-
ga ekvilibra ni, [ker] smo […] prežeti in preplavljeni z nemško kulturo.
14 A. Lajovic, »Misli o kulturnem tipu germaniziranega Slovenca«, v Kuret, Umetnik in družba. Slo-
venska glasbena misel po prvi vojni (Lajovic, Kogoj, Vurnik), 112–116. Skladatelj, ki je po prvi svetovni
vojni začel v javnosti nastopati kot sociološki mislec in nacionalistični ideolog, je med drugim za-
pisal: »Naša stvar je, da zatremo nemški kulturni strup, kjerkoli se hoče uveljavljati. Zato mi je bila
srčna potreba opozoriti na osnovno črto Čerinovih programov, ki so pod lažno krinko internaci-
onalne kulture zmožni škodovati razvoju naše narodne individualnosti.«
15 J. Čerin, »Moji programi«, Slovenec (6. marec 1924): 5. Čerin je »s pristnim litijskim fabrikatom«
sarkastično meril na pokrajino Lajovčevega rojstva. Kapelnik je ironijo uporabil tudi ob sklepu
svojega odgovora srditemu grajavcu, ko je govoril o njegovih »čistih namenih« in hkratnem ten-
dencioznem navajanju podatkov. Bojeviti skladatelj, ki se je za svojo radikalno miselnost simpto-
matično opajal v metaforah o strupu in antitoksinih (prim. Kuret, Umetnik in družba. Slovenska
glasbena misel po prvi vojni (Lajovic, Kogoj, Vurnik), 114), je namreč povsem zamolčal tiste, ki ne potr-
jujejo teze o Čerinovi »obolelosti« od nemške kulture.
156
